Avstralija z motorjem 5 Kakadu narodni park

Blizu Darwina je bil Kakadu narodni park, ki je velik kot slovenija in sem vozil 3 dni po njem. Videl sem ogromno lepih slapov, dežnih pragozdovov, veliko živali, srečal pa sem se z zelo zanimivimi domorodci, ki so me povabili v svojo vas.
Zelo nerad spominjam na trenutek, ko sem si kupil sendvic v Parku, se usedel pred trgovino in listal po vodiču, kaj me še lepega čaka v parku. Kar naenkrat se je iz neba vzel orel in mi je hotel odtrgati sendvič iz rok. Ni mu uspelo, (ker najbrž ni slutil, da sem Slovenc, mi pa ko jemo, držimo svojo hrano močno v "rakah") tako da je odletel z prazno. Povedal sem zgodbico domačinom, ki so trdili, da imam veliko srečo, da mi ni odtrgal del žnabljev, in da se to dogaja pogosto.

Čakala me je pot preko sredine Australije do Alice Springs. To cesto so gradili ljudje iz Afganistana in so bili potem tudi prvi priseljenci v teh nehvaležno pustih in vročih krajeh. Vozil sem ure in ure proti jugu, ne da bi videl kakšno hišo, drevo ali vsaj nekaj zanimivega. Le grmičava in rdeča pokrajina je bila pred mano. Včasih kakšen kengaroo, ali emu, drugače pa nič. Cesta je bila lepa. Spal sem zopet ob cesti na parkiriščih in pekel ali kuhal hrano, ki sem jo nekaj dni prej kupil v Darvinu. 1550km je razdalje med Darvinem in Alice.

Brezovar Igor
(se nadaljuje)

Avstralija z motorjem 4 Darwin

Cesta proti Darwinu je bila asfaltna in brez kakrsnih koli vecjih ovinkou. Vozil sem kot skoraj celo Australijo. Minimalno 120km/h. Pogostokrat sem se ustavljal na krokodiljih farmach in opazoval velike in nevarne živali, ki so se negibno sončile in zbirale energijo, da bi lahko kasneje ujela svoj plen. So zelo nevarni in hitri. Požret človeka jim nedela problem in po besedah lastnika farme, se nekajkrat na leto zgodi, da kakšen turist ali nepazljivi domorodec pride ob kakšen del telesa, ali pa izgine cel, odvisno, kako so krokodili lačni. Sicer pa jedo zelo malo, in kokoška, ki je v sekundi izginila v ogromni čeljusti, takemu obru zadostuje tudi na mesec.
Videl sem tudi Berta, krokodila, ki je "igral " v filmu Krokodil Dundee. je velik cca 7 m in vprasal sem, kako so snemali tisto sceno, ko je ležal na njem človek in ga držal za glavo. Odgovor je bil logičen: Krokodila so dali v zmrzovalni kamion, in ga pustili nekaj ur zaprtega v "hladilniku" in ko je "crocks" hladen, se sploh nemore hitro gibati in nima moči, da bi koga lahko ugriznil.
V Darwinu je bil vrhunec zimskega letnega časa, zato je bilo samo 33 stopinj. "ja hudiča, koliko je pa sele poleti??" Ja, to je pa 98% vlaga, stopinj pa ravno toliko kot pozimi. Neda se dihat, ljudje se zadrzujejo doma, ker ce gres ven, si takoj prepoten in moker, torej za njih je sedaj pravi čas, ki ga uživajo. Vroče je bilo, ampak v morju se ni bilo mogoče kopati, ker so bili povsod morski psi in celo krokodili.
Brezovar Igor
 (se nadaljuje)

Avstralija z motorjem 3 Turkey creek

Z nekaj udarci sem reveža ubil. Ker se je že temnilo in jaz sem imel še cca 200 km do prvega mesta, sem vedel, da bom moral prespati zopet ob cesti in hrane nisem imel s sabo, se premišljeval, ali bi si odrezal kos mesa in ga na ognju spekel, vendar ko sem pogledal ubogo živalico, sem nasrečo izgubil apetit in odpeljal.
V Avstraliji je zakon, da lahko prenočuješ kjerkoli, če si odaljen od mesta min. 16 km. Pogodto sem toraj spal ob cesti v šotoru in se občasno srečeval z drugimi popotniki. skupaj smo vedno kurili ogenj in pekli meso.
Na severu Australie je postalo že precej toplo, pa četudi je bil zimski čas. Toplota je bila okoli 35 stopinj, zvečer pa kar hladno, okoli 5-10. Peljal sem skozi vasi, kjer so živeli prvotni prebivalci-ABORIGINI. So zelo temne polti in širokih obrazev. Na vaseh, kjer je bil prepovedan alkohol zaradi njih, so bili dokaj prijazni, vendar še vedno zelo nezaupljivi. Velika razlika od Afričanov. Niso me kar tako vabili v svoje hiše ter mi ponujali hrano, ampak le sem in tam povprašali za motor, ki se jim je zdel zelo zanimiv. V mestih pa so tej ljudje eni veliki reveži in delujejo kot naši klošarji ali ciganje. Povozil jih je čas in svojo srečo so pogosto našli v Alkoholu.
V Turkey creeku sem najel helikopter in poleteli smo nad narodnim parkem BUNGLES BUNGLES, kjer je gorato področje, vse gore pa imajo vrhe okrogle oblike. V tej vasi je absolutna prepoved alkohola zaradi Aboreginov, ker drugače bi jih pijača zopet uničila. Let je trajal 1 uro in priznam, da sem zelo užival zaradi naravnih lepot in sploh, z helikopterjem se ravno neletim vsak dan.
Brezovar Igor
 (se nadaljuje)

Avstralija z motorjem 2

Obiskal sem veliko narodnih parkov, kjer sem lezlel po gorah, kopal se med delfini in pelikani, bordal po pesčenih dunah. . . Fascinirale so me razdalje v zahodni, severni in juzni Australii. Med bencinskimi črpalkami je bilo pogosto 300, včasih 400 km, kjer pa si lahko le natočil bencin , nekaj spil ali se najedel hamburgrev ali klobas. Niti piva tam niso prodajali, ker so zato namenjene posebne trgovine v večjih mestich, in sem se včasih moral resnično smejati, ko mi je lastnik črpalke rekel, da ima do prvega piva tudi po 500 km. Pomislil sem na nekatere Žužemberčane, kako bi jim najbrž ustrezalo to! ! ! No, da nepozabim povedat, res pa je, da skoraj vsak od lastnikov je v dervarnici imel parkirano malo letalo. Med temi razdaljeami pa ni bilo ničesar. Niti ene barake, drevesa, hiše. . Nič, nič nič! Le pustina, črni asfaltovi trak in mrtvi kengoruji.
Na razdalji proti BROOME jsem jih na razdalji 100 km naštel 221, ki so ležali ob cesti, in veliki orli so sedeli na njih in trgali meso. Tudi jaz sem zadel enega kengoruja. Zagledal sem ga pred sabo, on se je ustavil, in me gledal. Zadnji hip pa je skočil pod motor in zadel sem ga z kufrom. Polomil sem mu noge. Mentalno je bil zdrav, vendar skakati ni mogel. Cvilil in tulil je zelo naglas. Ker sem imel izkušnje iz izleta, sem vedel, kaj moram narediti. Iz motorja sem snel "montirajzne" in ka začel mlatiti po glavi. Kri je špricala po motorju, kombinezonu in po asfaltu.
Brezovar Igor
 (se nadaljuje)