Pri izhodu iz letališča nas je zunaj že čakal naš
najeti džip (Suzuki Jimny), s katerim smo se naslednja dva dneva vozili po
otoku in si v tem času uspeli ogledati prav vse. Prvi dan smo posvetili
jugo-zahodnemu delu otoka, drugi dan pa prevozili še preostali del otoka.
Na
Velikonočni otok smo prišli okoli dvanajste ure po lokalnem času. Presenetljivo
smo ob pristanku letala najprej zagledali kar nekaj dreves. Prej smo mislili,
da je otok popolnoma gol. Vstop na otok je z vsemi kontrolami potnih listov,
carinikov in hrane trajal več kot eno uro. Na otok namreč ne smeš prinesti
nobene sveže hrane.
by
Najci (se nadaljuje)
Kako? Najeli smo avto in se sami vozili naokrog. Super in enostaven dostop do vseh delov otoka.
Kje? Povsod, prevozili smo vse kotičke otoka in se ustavili na vseh delih nacionalnega parka.
Največji strošek? Vstopnina v Nacionalni park Rapa Nui (odrasli 80$, otroci do 12 let 40$).
Najboljši del? Sam stik z mogočnimi kipi in to neverjetno kulturo, ki je zaradi te nore gradnje kipov (skoraj) izumrla, šok v kamnolomu, ko vidiš v skali ogromne še nedokončane kipe ter popoldansko kopanje in sproščanje na Anakeni.
by Najci (se nadaljuje)
Kako? Na Tahitiju in Mo’orei smo najeli avto in se sami vozili naokrog. Do Mo’oree nekajkrat dnevno vozi trajekt (40-60min vožnje). Jedli smo v lokalnih kioskih, kjer je hrana najcenejša. Kopanje je dovoljeno povsod (najlažje na urejenih označenih plažah) in je brezplačno.
Kje? Prevozili smo oba otoka (Tahiti krog znaša 120km, Mo’orea krog pa 60km), si ogledali vse ob poti in se sproti ustavljali na plažah.
Največji strošek? Verjetno je to lahko nočitev (če izbereš dražjo verigo hotelov) in hrana v restavracijah, kar pa nismo preizkusili.
Najboljši del? Narava, divja pokrajina, lokalno sadje, ki ga prodajajo ob poti, turkizno morje in čudovito skorkljanje z obale (enostavno in varno tudi za otroke).
by Najci (se nadaljuje)