Avstralija za nagrado - Mataranka

Rainbow-Pool-Mataranka
Iz Slovenije sva dobila novice, da v Avstraliji gori. Seveda so bili svojci v skrbeh, če sva tudi midva v nevarnosti. Ampak midva pač brez radijskih novic (časopisov nisva kupovala, TV pa seveda tudi nisva gledala) sploh nisva vedela, da takšna nevarnost obstaja. Izvedela sva, da so bili okrog Sydneya že za božič podtaknjeni požari, ki so uničili ogromne gozdne površine in živali, ljudem pa domovanja.
Z veseljem sva se usmerila proti jugu, zato se je del poti do Three Ways “ponovil”. Le da sva potem izvedela, da je bila “za nama” huda nevihta, ki je malo (pol metra) poplavila tudi cesto, zato je bila za tisti čas pač neprevozna. Na tej poti sva doživela tudi poplavo. Ko pa se je dež umiril in celo ponehal, se je bliskanje v daljavi nadaljevalo pozno v noč. Pravzaprav sva vse skupaj opazovala in snemala več kot 4 ure, potem sva šla pa raje počivat.
Seveda sva si med povratkom proti jugu privoščila tudi postanek v Matranki, kjer 'reklamirajo' “We, the people of never never” (knjiga, film) in njihovo naravno kopališče, smaragdno zeleno rečico, skrito med bujno zelenje, kjer so že graditelji ceste Stuart Highway imeli kopališče. Kasneje je menda eden od delavcev odkupil tudi okoliško zemljišče in uredil dostop. Novi lastniki pa so seveda dogradili prenočitvene kapacitete in restavracijo ter vzdržujejo tudi mini muzej, kjer si lahko ogledamo, kako so živeli v preteklem in predpreteklem stoletju. Še zanimivost. Pot do kopališča poteka med bujnim zelenjem in na vrhovih dreves je množica netopirjev = red fox.
Midva pa hitiva proti jugu, ker želiva Novo leto dočakati v centru: Yulara ali vsaj Alice Springs. V kraju Tennant Creek srečava toliko Aboriginov, kot tu, doslej še nisva. Seveda je skorajda obvezen ogled opuščenega rudnika zlata z vsemi starimi orodji in stroji.
Miryema Žagar  (se nadaljuje)