Filipini 21 Polži z železnimi jeziki

 Med njimi je mnogo koralnih grebenov, otoki pa so polni skritih jam in votlin. Otočki pa niso spodžrti zaradi butanja valov, kot smo najprej mislili, ampak je ta spodžrtost dosti bolj dobesedna. Na skalah namreč živijo alge, ki so glavna hrana posebne vrste polžev z železnimi jeziki!!! Na jezikih teh polžev je v resnici osem točkastih strgal, katerih glavna sestavina je magnetit - železova ruda.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 20 Sto spodžrtih otokov


 Nekaj deset kilometrov od obale blizu vasice Lucap na zahodu otoka Luzon leži otočje »Hundred Islands - Sto otokov«. 

Otokov je pravzaprav več kot sto. Vsi so približno enako veliki - deset do dvajset metrov v premeru - in stožčaste oblike. Samo nekaj otokov ima malo peščene plaže, vsi ostali pa so ob stiku z vodno gladino močno spodjedeni, tako da izgledajo kot nekakšne gobe.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 19 Štirje

 Sam sem se s svojim nahrbtnikom spravil zadaj na voznikov sedež. Bili smo štirje: poleg mene še angleška študentka Alison, Jean-Philippe, Francoz, ki je po diplomi preživel leto dni na Kitajskem in se je počasi vračal domov ter Waldemar, v Avstraliji živeči Poljak.
Spoznali smo se v manilskem mladinskem prenočišču in se skupaj odpravili na pot po zahodnem in severnem delu Filipinov.
Janin (se nadaljuje)

Filipini 18 Predimenzionirani belci

 Filipinski tricikel je pravzaprav nekakšen moped s prikolico. Mišljen je za štiri normalno velike ljudi, ne pa za štiri predimenzionirane belce z velikimi nahrbtniki. 

Predlagali so naj gremo z dvema, a kakšni popotniki bi vendar bili, če bi po nepotrebnem zapravljali denar! Počakal sem torej, da so se moji sopotniki stlačili na miniaturne sedeže v kabini in s težavo natlačil mednje še njihovo prtljago.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 17 Džipni

 Od mesta Alaminos naprej avtobus ni več vozil. Tudi džipnijev ni bilo, zato smo do Lucapa morali vzeti tricikel. Džipni (jeepney) je filipinska različica javnega prevoza: vojaške džipe, ki so jih za majhne denarje dobili iz ameriških vojaških baz, so opremili s kabino za potnike, jih do nezavesti okrasili z napisi, antenami ter figuricami in jih spremenili v potniške kombije.

Janin (se nadaljuje)