Po enem dnevu v kuti sem imel dovolj,
sposodil sem si avto in se v nedeljo odpeljal proti vzhodu otoka, kjer
prejsnjic nisem bil. Noro.
Najprej malo glede voznje. Ce ima kdo
pomanjkanje adrenalina, naj pride na Bali, si sposodi avto in se gre malo
vozit. Prva stvar je, da vozijo na levi (naceloma, ni nujno), kar je ze samo po
sebi malo cudno, ampak se clovek kar navadi. Problem je v tem, da tukaj ni
cestnih pravil (vsaj uradnih se nihce ne drzi). Glavni moto je: nihce te ne sme
prehiteti. Ce koga prehitis, popizdi in divja za tabo, dokler ne doseze
svojega. Mene in moje prehitevanje pa tako poznate, tako da sem se kar hitro
vkljucil. Druga stvar je guzva. Neverjetna guzva. Motorji prihajajo iz vseh
moznih smeri in se vec (jih je priblizno 10 na en avto), tovornjaki so lastniki
ceste in te brez problema zrinejo iz nje (se navadis). Krave, psi, macke lezijo
sredi ceste in jih prav malo briga, da
se pac ti peljes cez njihovo dvorisce. Isto je z otroki.
(se nadaljuje)
Luka Batistic