Tudi rajsko
potapljanje med pisanimi koralami in se bolj kricece obarvanimi koralnimi
ribami ni popolnoma brezbrizno, za kar poskrbi smrtno nevarna meduza, manjsa od
nohta na mezincu, katere sezona se sicer zakljuci nekje maja ter morski psi in
proti severu krokodili, ki pa ne poznajo letnega pocitka...
Tako pocasi
spoznavas, da si na krizarjenju le pikica sredi mogocne narave in proti temu ne
mores storiti nicesar. Prepustis se ji, uzivas vsak lep podarjen trenutek, ob
slabih pa se tolazis, da bodo kmalu minili in da te jacajo...
Prav kmalu
vzljubis vse lepote in tegobe krizarjenja in le-to ti postane nacin zivljenja
in razmisljanja, zivljenje na kopnu pa se ti zdi kot crna luknja, ki se s
koncem potovanja neizbezno priblizuje, nekaj groznega in grdega v kar noces
vendar moras iti...
Se dobro, da
poleg vetra, sonca in morja na tem svetu obstaja tudi ljubezen.
Lep pozdrav
Marin
