Ker so več ur
hoje oddaljeni od najbližjih voznih poti, se morajo znajti brez strojev in
prevoznih sredstev. Delo na poljih je vedno kolektivno.
Ženske s polkrožnimi
noži žanjejo riž, nabrane snope pa si nalagajo na glavo. Ko so snopi dovolj
veliki, jih moški na nosilnih palicah odnesejo do vasi - včasih tudi
nekaj kilometrov daleč.
Letnih časov ne
poznajo. Riž je na različnih stopnjah rasti. Na eni terasi je riž ravno
dozorel, na drugi šele kali, tretjo so pravkar prekopali. Terase so večinoma
široke okrog tri metre, polja pa si sledijo na vsakih deset do petnajst metrov.
Vse ženske iz vasi (naselja največkrat štejejo okrog deset hiš) se ob jutrih
zberejo in "obdelajo" vsako polje posebej. Kljub vročini so zelo
toplo oblečene. Tudi pokrivala imajo rade - nekatere imajo na glavi istočasno
ruto, kapo in še klobuk.
tekst & foto:
Janin
(se nadaljuje)
(se nadaljuje)