Imajo ogromno masinerije - od traktorjev
priblizno 4x vecjih kot so nasi, pa do buldozerjev, vse na eni kmetiji.
Seznanili so me tudi, da je to ena manjsih v okolici. Malo sem pomagal pri
zbiranju ovc, malo sem se vozil z 250ccm motorjem-krosom, katere sedaj
uporabljajo namesto konjev, prevozil mogoce 10% kmetije, katere ni in ni konec.
Je pa cisto blizu (12km) cudovita plaza, kjer sem prezivel cudovito popoldne
(glede na to, da je plaza in the middle of nowhere, je sonce posijalo tudi tja,
kamor ponavadi ne sije). Definitivno eden boljsih dni doslej.
+
Neprespana noc - spal sem v sobi s
starejsim parom - moz sizofrenik, zena pa ima hude migrene - tako da sem cetrt
noci poslusal zensko kako stoka od bolecin, cetrt noci pa moza, kako hrgoli (tako
glasnega smrcanja se nisem slisal). Ob 3h sem popizdil, vstal in ju ozmerjal z
nevemkoliko kletvicami. Zenska je moza nagnala iz sobe, ker tudi ona ni mogla
spati, potem pa je scasoma tudi sama utihnila. AAhhhhh.
Zjutraj sem imel dve moznosti: vzhod ali
zahod. Pot proti vzhodu bi me pripeljala v Esperance, cudovito mestece z
cudovitimi plazami itd. itd. (tako so mi vsaj povedali) in potem naprej na
sever v Kalgoolie - sredisce avstralskega rudarstva. Odlocil sem se za pot
nazaj proti Zahodu, ker bi moral, da bi videl Esperance in Kal. ter se potem
vrnil v Perth prevoziti se dodatnih cca 1600km, kar se mi samemu ni dalo, nisem
pa mogel najti nikogar, ki bi sel z mano. Tako sem se vrnil v Perth od koder v
naslednjih dneh naredil par izletov proti severu ter na Rottnest Island.
OK. To je zaenkrat to. Bojim se, da sem
napisal toliko, da ne bom imel vec kaj povedati, ko pridem domov :)
(se nadaljuje)
Luka Batistic