Po večerji so ugasnili luči. Čas za spanje. Nekateri imajo v ušesih slušalke in strmijo v ekran. Trije gremo v prostor za zaveso, kjer se lahko pogovarjamo in dobimo pijačo. Dva sva šla še v gornje nadstropje, med luksuzne potnike, da poskusiva še njihovo pijačo. Hitro prideta dva stevarda, pa se delava, da ne govoriva nobenega jezika. Nazaj dol. Proti koncu smo malo zakinkali.
Zasledujemo Sonce in čeprav letimo dvanajst ur, lokalna ura v Los Angelesu kaže samo dve uri več kot je bila ob odhodu v Parizu.
Janin (se nadaljuje)