Potem še deset ur do Tahitija. Morda sem spal dve ali tri ure. Tudi ostali imajo malo vodene oči, a dogovorili smo se, da podnevi ne smemo v posteljo, sicer ponoči ne bo govora o spanju. Na Tahitiju so ravno 12 ur za nami in sploh ni bilo treba premikati ur. Prve tri dni smo hodili zgodaj spat in se zbujali že ob zori, potem pa je bilo v redu. Ko smo se vrnili, se mi je zgodilo, da sem ob osmih zvečer skoraj zaspal v avtu. Janin (se nadaljuje)