Filipini: Na strehi džipa 2

 Sedeli smo na velikih vrečah riža, džip pa je z največjo možno hitrostjo poskakoval po ozki skalnati poti nad prepadi in čudovitimi riževimi polji. Sliši se romantično, vendar če se ne bi držal z vsemi štirimi, bi hitro pristal nekaj sto metrov niže.

Pogledi, ki so se z vrha džipa odpirali pred nami, so bili neverjetni. Terase, ki segajo do 1500 m nad morjem, so kot stopnice proti nebesom.

Janin (se nadaljuje)

Filipini: Na strehi džipa

 Štirinajst kilometrov severozahodno od Bontoca leži v hribih vas Sagada. Do nje se da priti z džipnijem, ki skoraj vsak dan pelje tja in nazaj, vendar ni nobenih fiksnih voznih redov, zato ga je težko ujeti.

Zjutraj ga ni bilo in nihče ni vedel ničesar o njem, zato smo se odpravili peš. Po dveh urah pa nas je vseeno dohitel na kamniti stezi sredi hriba in nas pobral. Bil je že poln, zato sem se pridružil dvema Avstralcema na strehi, ostali pa so se stlačili noter.

Janin (se nadaljuje)

Filipini: Potomci Ljudožercev 2

 Bolj spektakularnih menda ni nikjer na svetu. Izračunali so, da bi se raztezale 20.000 km daleč, če bi jih postavil drugo poleg druge. Polovico poti okrog Zemlje!

V Gorsko provinco se iz Manile lahko pride na dva načina. Prvi, hitrejši, je direktna cesta skozi provinco Nueva Viscaya. Druga pot je precej daljša. Vožnja s kar solidnim avtobusom traja sedem do osem ur do Banaueja, potem pa še štiri ure z džipnijem do Bontoca. “Jeepney” je filipinski mešanec med vojaškim džipom in potniškim kombijem, okrašen kot novoletna jelka.

Janin (se nadaljuje)

Filipini: Potomci Ljudožercev

 Riževe terase so v jugovzhodni Aziji nekaj vsakdanjega in kdor je po tem delu sveta že veliko potoval, jih navsezadnje niti ne opazi več. 

To pa ne velja za terase okrog krajev Banaue in Bontoc v gorskih predelih filipinskega severnega otoka Luzon, ki so jih pripadniki plemen Ifugao in Igorot že pred 3000 leti zgradili na obronkih precej strmih gora.

Janin (se nadaljuje)