Stopil sem do skupine možakarjev, ki so počivali pred leseno kočo nekaj metrov od nas. Svoje nosilnice, ki so jih z oddaljenih polj nesli domov, so odložili ob poti in se živahno pogovarjali. Bili so nizke rasti in na pogled ne posebno krepki. Ustavil sem se pred eno od nosilnic in pokazal nanjo: »A lahko malo poskusim?« Čeprav niso razumeli kaj hočem, so vseeno odobravajoče prikimali.
Nosilnica ni bila videti prav težka: bambusova palica s snopi riža na vsaki strani. Prava malenkost zame. Zgrabil sem jo torej z desnico in jo dvignil - za slab decimeter. Kdo bi si mislil da je ta stvar iz svinca! Z obema rokama sem jo z velikim naporom dvignil do brade in si jo še teže zadel na ramo. Hotel sem z njo napraviti še nekaj korakov, pa jih raje nisem, da ne bo še dodatne sramote.
Janin (se nadaljuje)