Indonezija Taksisti niso dolgočasni 1

 Sonce pripeka, dan po potresu, se spočita trojica popotnikov odpravi s štirikolesno škatlo, imenovano avtobus, proti Bandungu. Kot zadnji vstopajoči potnik bi bil rade volje zaprl ali vsaj priprl vrata, če bi jih našel. 

Prijazni Javanci so nam, najbrž, ker smo bili edini belci, odstopili zadnjo klop, kjer smo se dokaj udobno namestili. Slednje ni bilo neumno, saj je bila vožnja dolga in moreča kljub kratki razdalji. Če odmislim vse kokoši in vreče riža ter ostalo gnečo, smo doživeli postrežbo prvega razreda.

Imre Cikajlo  (se nadaljuje)