‘Pristanek’ na avtobusni postaji v Bandugu je
bil pričakovan. Šoferji rikš (becak) in taksisti so kar planili na nas. Najbrž
je bilo že na daleč vohati ‘hodeče bankovce’.
Nizozemec Jonald ni bil presenečen, pač pa je
izkušeno odvrnil prvemu: ‘No…. mister… bankrot, too expensive… ‘. Takrat pa je
vsak ponujal nižjo ceno vse do svoje ‘zajamčene plače’. Jonald pa: ‘that’s for
three of us, ok?’. In smo imeli prevoz do najbolj elegantne luknje, ki jo je
možno najti na peščeni ulici, kjer je bil nekakšen zbirni center zgubljenih
svetovnih popotnikov.
Imre Cikajlo (se nadaljuje)
