In ker se čas počitnic
nezadržno izteka, se vračava v Sydney. V njem vladajo vzhodnjaki: Japonci, Kitajci,
Korejci in Vietnamci, ki so prevzeli večino trgovine v svoje roke; ne le
tržnice, pač pa tudi trgovine; pravzaprav so izrinili belce. Obvezne točke
ogleda so pač Opera in most, po katerem tri ure plezaš za 125 AUD, če prej
seveda opraviš zdravstveno-fizični test; za primerjavo, pol-urna vožnja s
helikopterjem stane 170 AUD. Kljub razsežnosti mesta je najbolje vse razdalje
opraviti kar peš, da ti kaj ne 'uide'. Od starega predela The Rocks do Darling
Harbourja je sicer kar nekaj sto metrov, vendar je na poti toliko zanimivosti, da
bi jih bilo škoda izpustiti.
Tudi ogled akvarija je
skorajda obvezen, saj se le redko lahko sprehodiš pod morjem in ti ribe - tudi
nevarni plenilci - plavajo nad glavo. Potem pa se lahko povzpneš na postajo
Monoraila in se za 3,5 AUD zapelješ en krog (večina jih naredi vsaj dva kroga)
ter si z višine 5 m ogledaš del mesta. Market City je priložnost za ugodne
nakupe vseh vrst, od oblačil in kozmetike, prehrane in različnih drobnarij, ki
so res bistveno cenejše, pa ne nujno slabše od tistih iz veleblagovnic. Za nas
pa je zanimivo tudi to, da so 'sosedje' na stojnicah
zelenjava-kruh-oblačila-sadje-kozmetika; nič ni ločeno s stenami, kot pri nas. Le
kje imajo sanitarno inšpekcijo? Ali pa je naša prestroga? Na tržnici si lahko
vzameš nekaj časa za masažo vratu ali celega telesa, kar poleg zelenjave.
Miryema Žagar (se
nadaljuje)
