Polinezija 10 Najdražja Država

 Francoska Polinezija je najdražja država na Pacifiku in ena najdražjih na svetu. Steklenica oranžade ali sode stane 3,5 EUR, javni prevoz s truckom od 2 EUR na Tahitiju do 4 EUR na drugih otokih, najcenejša prenočišča od 15 do 25 EUR na osebo. 

15 minut interneta stane 2,5 EUR, čakati je treba tudi po več ur, marsikdaj pa sploh ne deluje. Edino, kar je poceni, so bagete – podolgovate štruce kruha, ki so odlične in stanejo okrog 0,3 EUR. Naši prenosni telefoni ne delujejo, če ne kupiš njihove sim-kartice.

Janin (se nadaljuje)

Polinezija 9 »Le truck«


Nekaj denarja zamenjamo v pacifiške franke. Tudi tu ne bo težav: en frank je približno en cent.  Zdaj pa v Papeete in iskat prenočišče. Avtobusi so na Tahitiju redki, na ostalih otokih pa jih skoraj ni.

Na nekaj večjih otokih je sredstvo javnega prevoza tovornjak, ki se z angleško izposojenko imenuje »Le truck« Na Tahitiju so precej pogosti, na drugih otokih pa le trije ali štirje dnevno.

Janin (se nadaljuje)


Polinezija 8 Kako se izgovori Faaa?

 Sestavlja jo 118 otokov, katerih skupna površina je 3500 kv. kilometrov – šestina Slovenije. Tudi prebivalcev ni prav mnogo – 220.000, kot večje slovensko mesto. Vendar pa je površina Francoske Polinezije primerljiva površini Evrope. Razteza se na ozemlju, ki bi v Evropi segalo od Britanije do Bolgarije in od Švedske do Španije.


Mednarodno letališče je nekaj kilometrov od glavnega mesta Papeete, v naselju Faaa.
»Le kako se to izgovori?« vprašam enega od carinikov in poskušam vsak »a« izgovoriti posebej. »Ne, tisti trije a-ji se enostavno izgovorijo kot dolg, zategnjen a. Ja, tako, ni težav.« se glasi odgovor. Cariniki so prijazni, a formalnosti vseeno trajajo kar nekaj časa.

Janin (se nadaljuje)

Polinezija 7, 118 otokov

 Na Tahiti smo prileteli po več kot 24 urah letenja in čakanja na letališčih. Odpotovali smo ob štirih popoldne, prileteli pa zgodaj zjutraj – ob pol šestih. Čudež? Niti ne. Ker smo zasledovali sonce, je navidezno poteklo le nekaj več kot trinajst ur. Tahiti je ravno dvanajst ur za nami in sploh nam ni bilo treba nastavljati ur.

Država se pravzaprav imenuje »Francoska Polinezija«, a po njenem največjem otoku jo večinoma imenujejo kar »Tahiti«.

Janin (se nadaljuje)

Jet lag 6 Škripajoči Ventilator

 Do šestih zjutraj sem se obračal ter preklinjal vročino in škripajoči ventilator nad glavo. Potem sem seveda spal do enih popoldne in še takrat le s težavo vstal.

Takrat sem imel verjetno svoj rekordni »Jet lag« - šele čez en teden sem s spanjem prišel na zeleno vejo.

Angleški izraz »Jet lag« pomeni dobesedno »letalski zaostanek«, pri nas pa pravimo da imamo premaknjeno biološko uro. In recept proti temu? Ga ni. Za silo pa bo pomagalo, če v začetku podnevi ne hodiš spat.

Janin (se nadaljuje)

Jet lag 5 Bister Kot Zajec

 Prispeli smo že precej pozno popoldne in v glavi mi je malo brenčalo.

Da bi se malo zdramil, sem šel v mladinskem domu najprej pod tuš, a ni kaj dosti pomagalo. Nič - za nekaj minut bom zadremal, potem grem pa v mesto. Tistih nekaj minut se je nehote raztegnilo na dve uri, zbudil pa sem se bister kot zajec. Opolnoči v mestu sem bil še vedno bister, a sem se vseeno odločil, da grem spat. Pa ni šlo prav gladko.

Janin (se nadaljuje)

Jet lag 4 Belgijci

Pred leti, ko sem potoval na Filipine, je bilo dosti slabše. Z Dunaja smo štartali že zgodaj zjutraj, zato sem šel tja z vlakom in prišel na letališče že prejšnji večer. Vsi sedeži na letališču so imeli pritrjene ročaje in na njih nisem mogel spati, zato sem vso noč ležal na ozki klopi, spal pa nisem kaj dosti. Potem pa do Bruslja in zvečer preko Dubaja, Bombaja, in Bangkoka končno do Manile. Ponoči v Bombaju smo stali dve uri. Izključili so hlajenje, iz letala pa nas Belgijci niso spustili in v zatohli vročini smo se skoraj zadušili.

Janin (se nadaljuje)