Polinezija 4 Teroristi

Počasi gre; kontrolorka pri monitorju je zelo natančna in tekoči trak pomika naprej ter nazaj. 

Policijski pregled: dva kartona je treba izpolniti. Ali ste član mednarodne teroristične organizacije? Kolikokrat ste bili v ZDA že zaprti in zakaj? 

Naokrog visijo plakati: Prepovedano se je zafrkavati na račun kontrole. Če bo kdo v šali izjavil, da ima v žepu bombo, ali da je bratranec Osame Bin Ladena, ga bodo aretirali in sodno preganjali. Neskončno počasi se pomikamo skozi s trakovi označen labirint. 

Janin (se nadaljuje) 

Polinezija 3. Los Angeles

 Imeli bomo še postanek v Ameriki. Vsi moramo ven iz letala.
Še bolje - z veseljem se bomo malo sprehodili po letališču. Od nepremičnega sedenja nas že vse boli. Tri ure postanka. Le kaj bomo počeli?
Najprej skozi rentgensko kontrolo. Vse je treba poslati skozi »mašino«: torbe, suknjič, uro, vsebino žepov. Dva pošljejo nazaj: tudi čevlji morajo skozi rentgen.
Janin (se nadaljuje)

Polinezija 2. Brut 66

 Pred poletom v Polinezijo imamo še vedno dovolj časa za pasenje zijal po absurdno dragih pijačah, kristalih in parfumih.
Kljub strokovnim razlagam prijateljic še vedno ne najdem nobenega, ki bi mi bil bolj všeč od naravnega ženskega vonja. Tudi njihove trditve, da bi slepo sledile moškemu, ki bi dišal po Brutu66, me ne prepričajo. 
Čeprav je Jumbo Jet strahotno velik, smo prej kot v dveh urah od prihoda v Pariz že spet v zraku.
Janin (se nadaljuje)

Polinezija 1. Pariz

Ko priletimo v Pariz, se že malo mrači. Že v nekaj minutah smo skozi kontrolo. Lepo je biti član privilegirane Unije. Razgubimo se po prodajalnah duty-free robe.
Le kje so vrata B27? Nikjer ni oznake, ki bi kazala tja.
»V drugo stavbo boste morali.« pojasnijo na Informacijah, ko grem vprašat. Le zakaj tega niso povedali sami? Do druge stavbe je daleč in počakati moramo na letališki avtobus.
Janin (se nadaljuje)

Okoli Sveta 29: Mo’orea

In če moram izbrati, kaj je bilo najboljše, zagotovo zmaga Mo’orea. To polinezijsko kulturo smo začutili že v Novi Zelandiji pri Maorih in potem spet na Velikonočnem otoku. Vsa ta ljudstva izhajajo iz istih prednikov, istih krajev, imajo podobno kulturo in podoben jezik.

Če se boste naučili pozdrav »kia ora/ia orana/iorana«, boste dobrodošli povsod, pri Maorih, na Tahitiju kot tudi na Velikonočnem otoku. Tudi tradicionalne ritme in glasbo imajo podobno, kjer seveda brez miganja bokov na pol golih domačink s cvetjem v laseh ne gre. Saj ni čudno, da se je mornarjem, ki so osvajali te otoke, zmešalo ob takšni dobrodošlici 🙂 Ampak pri vseh Mo’orea zmaga, preprosto čudovita je in otok, kamor se bomo še vrnili in takrat zagotovo dodali Bora Boro in še kakšen otok…

Okoli Sveta 28: Samo Ročna Prtljaga

 
In ko potujemo, pri nas izgleda to takole – enostavno z ročno prtljago. Ni čakanje na letališčih in tveganja, da se kaj izgubi. Priznam, pakiranje tokrat ni bilo enostavno, saj smo vseeno potrebovali zimska oblačila za Novo Zelandijo in maske za snorklanje na Tahitiju in Galapagosu. Toda vseeno se zadaj za kipom ne skriva še kakšen kovček

A je bil kakšen minus na tem potovanju? Ne, ni ga bilo. Samo to, da je prehitro minili in smo si želeli, da bi še trajalo. Bilo je nepozabno lepo.

by Najci

Okoli Sveta 28: Galapagos

 Najboljši del? Izlet z jadrnico. Čeprav sem napisala, da je bil to največji strošek na Galapagosu, je vreden varčevanja, saj le z ladjico prideš do oddaljenih otokov, kjer živijo vse posebne živali kot so koralni morski pes, roza flamingi, galapaški pingvini in modronogi ptiči.

by Najci