Anakonda

Amazonija.   Možak si je privoščil kratek spanec v naravi.
Prijatelji so našli veliko kačo in jo za vsak slučaj odprli...

Ameriška sodišča 4 Stella Award



Stella Award
6. December 1997: Kara Walton, Delaware, je dobila proces proti nekemu nočnemu lokalu v njeni soseščini, ker je padla z okna stranišča in si zbila dva zoba. Do tega je prišlo, ker se je s pobegom poskušala izogniti plačilu 3.50 USD konzumacije. Sodišče ji je dosodilo 12 000 USD in stroške zdravljenja.
...and the Winner iiiiiiis.......:
Merv Grazinski iz Oklahoma City-a.
Novembra 2000 je gospod Grazinski kupil najnovejši avtodom znamke Winnebago, dolg 10m. Ko se je po uspešnem nakupu vračal domov, je na avtocesti pri hitrosti 110 km/h zapustil vozniški sedež in si pričel v kabini pripravljati kavo. Seveda je avtodom zapeljal s ceste in se nekajkrat prekucnil. Gospod Grazinski je tožil Winnebago, ker proizvajalec v "Navodilih za uporabnika" ni izrecno omenila, da voznik ne sme izpustiti volana iz rok zaradi pripravljanja kave. Dobil je dosojenih 1.75 milijona in (seveda) nov avtodom enake znamke, kot je bil ponesreceni.

Ameriška sodišča 3 Stella Award

Stella Award 3  4. Oktober 1999: Jerry Williams, Arkansas, pripadlo mu je 14 500 USD za stroške zdravljenja vgriznin, ki mu jih je povzrocil sosedov pes. Pes je bil sicer privezan znotraj ograjenega sosedovega vrta. Vsota ni bila tako visoka kot je upal g. Williams, ker je sodišče ugotovilo, da je bil pes verjetno nekoliko sprovociran ob dejstvu, da je gospod Willuams, takrat nanj ravno streljal s šibrovko.

5. Maj 2000: Restavracija v Philadelphii je bila obsojena na plačilo 11 300 USD gospe Amber Carson, ker si je zlomila trtico, po zdrsu na tleh po katerih je bila polita pijača. Pijača je prispela na tla nekaj sekund prej iz kozarca gospe Carson. Le-ta je poln kozarec vrgla v glavo svojemu prijatelju, s katerim se je ravno prepirala.

Ameriška sodišča 2 Stella Award


Stella Award 2

2.junij 1998: Carl Truman, 19 let je dobil 74 '000 USD za stroake zdravljenja, ker mu je sosed s Hondo Accord zapeljal čez roko. G. Truman je očitno prezrl, da bo sosed speljal s svojim avtom ravno takrat, ko mu je hotel ukrasti kolesni pokrov!

3. Oktober 1998: Terrence Dickson, Pennsylvania, je hotel zapustiti hišo v katero je ravnokar vlomil skozi garažo. Zaradi neke napake v odpiralnem mehanizmu garažnih vrat, pa le-teh ni mogel odpreti. Da bi bila stvar še slabša, pa ni mogel niti nazaj v hišo, ker so vrata skozi katera je vstopil v garažo na garažni strani niso imela kljuke. Stanovalci pa so bili na počitnicah. Gospod Dickinso je preživel 8 dni v garaži samo po zaslugi zaboja steklenic Pepsi Cole in pasjih piškotov, ki jih je našel v garaži.
Po rešitvi je tožil lastnike hiše zaradi smrtnega strahu, ki ga je doživljal v tej stresni situaciji in dobil prisojenih pol milijona USD.

Ameriška sodišča - Stella Award


Leta 1994 je sodišče zvezne države New Mexico dosodilo 81-letni Stelli Liebeck 2.9 miliona USD, ker se je v McDonald's-u polila s skodelico vroce kave in utrpela opekline III: stopnje po nogah, spolovilu in zadnjici!
Ta primer je bil povod za ustanovitev nagrade "Prix Stella", s katero se vsako leto nagradi najbolj absurdno sodbo v ZDA.
Sledeci primeri so resni kandidati, pac v dobri ameriški tradiciji da lahko vsakdo z dobrim advokatom dobi katerikoli tožbo...


1. Januarja 2000 je ljudsko sodišče v Texasu dosodilo Kathleen Robertson 780 000 USD, ker se je spotaknila ob otroka, ki je tekal po prehodih v nekem Supermarketu in si ob tem zvila gleženj. Lastniki Supermarketa so bili ob odlocitvi sodišča nadvse presenečeni, saj je bil ta otrok njen lasten.

Nosovi na šipah


V lastnem vozilu so priložnosti za stike z domačini drugačne kot v javnem vozilu. V odročnih krajih je tuje vozilo prvovrstna zanimivost, kar je za nas včasih zabavno, včasih pa neprijetno ali celo nevarno.
Ko se ustaviš v mestu ali v vasi, se k avtu takoj pripodijo otroci. Po kratkem opazovanju od daleč hitro pridejo bliže, pritisnejo nosove na šipe in kmalu postanejo zelo razposajeni. Kričanja, smeha in skakanja ni težko prenašati, manj prijetno pa je, če zgrabijo vse, kar je na dosegu rok, takoj ko odpreš vrata, in potem izginejo brez sledu. Če je to pločevinka z avtomobilskim oljem ali škatla s soljo, ni hudega; dragocenejših stvari pa ni dobro puščati blizu vrat.
Ponavadi kmalu pridejo odrasli in naženejo otroke stran (z večjim ali manjšim uspehom) in se potem sami postavijo na njihovo mesto ob oknih.

POTOVANJE S SVOJIM VOZILOM 3

Katere koristne stvari lahko vzameš s seboj na tako potovanje?
- Plinski gorilnik ali kuhalnik,
- močno luč,
- več kant za bencin in za vodo,
- lavor in nekaj loncev,
- škatlo ali zaboj za hrano,
- nekaj rezervnih delov za avto,
- pribor za prvo pomoč.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da nobena od naštetih stvari ni nujna, saj se boš lahko znašel tudi brez njih ali pa jih dobil na poti - pogosto mnogo ceneje kot pri nas. Vse je odvisno od tega, koliko prostora imaš v vozilu.

Po suhem v Afriko

- Pot Egipt - Sudan - Eritreja in Egipt - Sudan - Etiopija - Kenija je izvedljiva (lani smo to storili), a ne prav lahka, predvsem zaradi nedavne državljanske vojne v Sudanu. Odkar se je južni Sudan odcepil, so razmere normalnejše, a zelo težko je dobiti vse papirje. Na internetu poišči nekoga v Kartumu, ki ti bo napisal priporočilo/povabilo. Če se boš vračal po isti poti, boš moral v Etiopiji dobiti nov sudanski vizum, ker v Evropi ne boš dobil več kot en mesec časa.
- Iz Eritreje v Etiopijo še vedno ne dovolijo prometa po kopnem.
- Iz severnega v južni Sudan ta hip ni mogoče priti zaradi upornikov, a pravijo, da se bo to kmalu spremenilo. Lahko (težko) pa prideš iz Sudana v Centralno afriško republiko, vendar si vzemi vsaj en mesec.

Na poti na Vzhod

- Brez večjih zapletov bo šlo do Burme (Mjanmara), ki ne dovoljuje vstopa v državo po suhem. - Iz Indije ali Bangladeša lahko vozilo s trajektom prepelješ v Singapur, Malezijo ali Tajsko. Javni promet skozi zahodno Kambodžo je zdaj že dovoljen. V Vietnam lahko prideš skozi Kambodžo in skozi Laos, meja med Laosom in Kambodžo pa je občasno zaprta. Težko ali nemogoče je najeti rent-a-car, z lahkoto pa najameš avto z voznikom. Ne poznam pa nikogar, ki bi v zadnjih letih po teh treh državah potoval z lastnim vozilom.
- Pot skozi Rusijo v srednjo Azijo je sicer mogoča, a potreboval boš na kilograme različnih (dragih) dovoljenj.
- Potovanje z lastnim vozilom skozi Kitajsko je mogoče samo s krepkim zneskom v kuverti (2-3 tisoč dolarjev za vozilo na teden). Poznam pa nekaj ljudi, ki so na Kitajsko brez posebnih doplačil prišli s kolesom ali z motorjem.

Zunaj Evrope


Prvi je bil tovorni IMV kombi s šestimi kolesi, v katerem smo iz desk napravili dve polici, ki sta nam služili kot ležišči: eno pol metra nad tlemi, drugo pol metra pod stropom. Na pot v Indijo se nas je odpravilo pet in čez dobre tri mesece se nas je vrnilo deset, od teh samo trije prvotni.
V majhnem Fordovem kombiju se nas je do Pakistana in nazaj drenjalo sedem. Ena od deklet je spala v kombiju, dva v šotoru, ostali pa večinoma kar na prostem.
V drugem IMV-ju, nekaj let pozneje, nas je bilo deset; od tega eden na kuhinjskem stolu, ker je bilo sedežev samo devet.


Zadnjič pa smo pred nekaj leti potovali bolj udobno. Imeli smo veliki mercedesov kombi, na strehi pa zaboj za prtljago in dva zložljiva šotora. Dva sta spala v kombiju, ostalih sedem pa v obeh šotorih.

PO EVROPI IN PO DRUGIH CELINAH

Prevažanje z lastnim vozilom ima številne prednosti. Ne samo, da si v avtu sam svoj gospod; tudi druge prednosti boš odkril:
• Med potjo se lahko ustavljaš in si ogleduješ karkoli, kjerkoli in kadarkoli hočeš.
• Sam lahko izbiraš čas odhoda, dolžino in trajanje poti ter število odmorov.
• Obnašaš se lahko kakor ti ustreza, ne da bi se oziral na neznane sopotnike.
• Lastno vozilo ti omogoča dostop do kampov.
• Kjer koli prespiš »na divje« in s tem precej prihraniš.
• Tudi s shranjevanjem prtljage ne boš imel težav, če bo zaprta v prtljažniku.
• Če vas je v avtu več, je v dragih državah tako potovanje tudi bistveno cenejše in udobnejše kot večina drugih možnosti. Če nimaš sopotnikov, pusti oglas v mladinskem hotelu ali v študentskem domu.
• Dobra stran tega, da imaš svoj avto, je tudi v tem, da hrano lahko kupuješ v velikih nakupovalnih centrih, ki so praviloma zunaj mest, dobro založeni, in veliko cenejši kot trgovine v mestih.

Balkanske zgodbe

“Tale dva kartona odnesi v carinarnico!” je šoferju pokazal eden od “šefov”, ki je prišel mimo avtobusa. Šofer je brez pravega navdušenja odnesel velika zavoja pločevink piva in oranžade, ki ju je hranil za večtedensko potovanje.
*
“Ne, zdaj je pa zadosti, nimamo več denarja!” se je histerično začela dreti vodnica češkega avtobusa, ko smo se gnetli v romunski carinarnici, da bi dobili eno od mnogih dovoljenj. Že peti uradnik je namreč od nje zahteval komplet cigaret in viskija. Vsak uradnik bi seveda rad pristavil svoj pisker. Čez nekaj minut je dobila dovoljenje za odhod.
*
Nemški vodnik se je uprl in ni hotel dati podkupnine. Ko so cariniki šli, se je od nekod pojavila skupina revno oblečenih civilistov, ki so začeli z dolgimi preklami tolči po avtobusu. Vodnik si je hitro premislil.

Cepljenje

Proti rumeni mrzlici moraš biti cepljen, druge zaščite pa niso več obvezne, vendar jih zelo priporočajo. Cepljenje proti nekaterim boleznim pomeni več injekcij v razmaku nekaj tednov, zato na to misli dovolj zgodaj! Po injekcijah cepiva proti koleri in tifusu boš morda imel vročino, bolela te bo glava in slabo se boš počutil. Imunost po cepljenju traja različno dolgo:• rumena mrzlica - deset let,
• tetanus (tri injekcije) - 5 do 10 let,

• otroška paraliza (poliomielitis) - več deset let,• tuberkuloza (verjetno si že bil cepljen) - vse življenje
• tifus (dve injekciji v razmaku 14 dni) - eno do tri leta,
• kolera (dve injekciji v razmaku 14 dni) - šest mesecev,
• virusna zlatenica (hepatitis A) - 3 do 6 mesecev,
• malarija - zanjo ni cepiva, pač pa ti bodo dali zaščitne tablete.
Cepiva in tablete proti malariji stanejo pri nas tudi več kot sto evrov, v eksotičnih državah pa tudi več desetkrat manj - razmisli, kje in kako se boš zaščitil!

(odlomek)

ZDRAVSTVENE PRIPRAVE NA POT


Na potovanju je torej treba paziti na svoje zdravje in se varovati okužb. Marsikaj pa lahko storiš za svoje zdravje, še preden se odpraviš od doma.
Za začetek preveri svoje zdravje! Če boš zdoma več mesecev, ne bo slabo, če opraviš temeljit pregled pri zdravniku in zobozdravniku. Zobobol v eksotični državi je lahko bolj eksotičen, kot pa si želiš.
Če moraš redno uživati zdravila, vzemi s seboj zalogo, ki bo trajala dovolj dolgo. Če ti bo zdravnik dal recept, naj nanj napiše vrsto, ne pa imena zdravila, ki se v tujini verjetno drugače imenuje.
V večini držav ti bo optik hitro nadomestil izgubljena ali zlomljena očala. Marsikje bodo njihovi optiki tudi cenejši kot naši. Če nosiš kontaktne leče, imej s seboj tudi očala ali vsaj rezervni par leč! Če je tvoja dioptrija nenavadna, vzemi s sabo okulistov recept!


Okužena voda

V vsaki vodi - tudi pri nas - je nešteto mikroorganizmov, ki se razlikujejo od kraja do kraja in ki jih tvoj želodec ni navajen. Če domačini nimajo težav, ni rečeno, da jih tudi ti ne boš imel.
Najnevarnejše okužbe, ki se prenašajo z vodo, so hepatitis (zlatenica), amebe in bilharzija; vendar pa je tudi značilna popotniška driska največkrat posledica pitja vode.
Če imaš občutljiv želodec, ne pij neprekuhane vode ter pijač in hrane, ki jim je bila dodana taka voda. Tudi led je največkrat pripravljen iz nerazkužene vode, zmrzovanje pa mikrobov ne uniči. Izogibaj se zelenjavi in sadju, opranemu v okuženi vodi. Pazi tudi, s kakšno vodo si umivaš zobe!

(odlomek)

HIGIENA - tako in drugače


• Na indijski stojnici velja za znak pozornosti, če ti umazani prodajalec vsak kos hrane še malo prevalja po rokah, preden ti ga zavije v časopisni papir ali v bananin list.
• Na Kitajskem štejejo pljuvanje - kot dihanje - za najosnovnejšo človeško potrebo. Pljuvajo torej kjer koli - na avtobusni postaji ravno tako kot pred okencem v pisarni ali v hotelskem hodniku; na beton ravno tako kot na parket. Upoštevaj torej, da je vse, kar je kdaj imelo stik s tlemi (npr. blok ledu, ki so ga privlekli do restavracije), zelo verjetno okuženo. Ponekod sicer visijo napisi o prepovedanem pljuvanju in marsikje stojijo pljuvalniki, ampak: zakaj bi jih upošteval, če pa jih že mojemu pradedu ni bilo treba?

 (odlomek)

ČE NA POTI ZBOLIM

Nekateri zdravniki v Manili opravljajo celo "vaginalna popravila"!
Kljub pazljivosti in previdnosti se ti bo zgodilo, da boš na potovanju kdaj resno zbolel.
Kaj storiti? Magičnih rešitev ni - k zdravniku bo treba.
Pozanimaj se, kakšne možnosti imaš! V nekaterih državah (npr. v Indiji, Iranu…) je zdravljenje tudi za tujce brezplačno, vendar so ponekod bolnišnice včasih tako brezupno natrpane, da imaš boljše možnosti, če greš k zasebnemu zdravniku. Ponavadi niso posebno dragi, vendar jih ob obisku vseeno najprej vprašaj po ceni njihovih storitev. Pri marsikaterem je mogoče barantati, saj so prepričani, da lahko bogatim belcem zaračunajo večkratno ceno.

 (odlomek)

ALI NAJ S SEBOJ VZAMEM ZDRAVILA

Na potovanjih boš pogosto srečal nahrbtnikarje, ki so pravcate potujoče lekarne. S seboj nosijo cele torbe zdravil za vse mogoče bolezni, alergije in poškodbe, zraven pa še mrežo proti komarjem ter dva ali tri medicinske priročnike. Tako početje je ne samo v nasprotju s pravilom o čim manjši količini prtljage, ampak je tudi nepotrebno. Največkrat tako ravnajo ljudje, ki tudi sicer tako vestno pazijo nase, da nimajo niti teoretičnih možnosti da bi se s čim okužili. Vse svoje pripomočke torej samo peljejo na izlet.
Zdravila imajo rok trajanja, zato se jih ne izplača kupovati “na zalogo”. Prav malo je možnosti, da boš potreboval ravno tista, ki jih imaš s seboj; Murphyjev zakon pravi, da boš zbolel ravno za tisto boleznijo, za katero nimaš tablet.
Če se boš v neki deželi česa nalezel, bo to gotovo bolezen, ki je tam pogosta in so njihove lekarne največkrat dobro založene z zdravili zanjo. V večini držav Tretjega sveta (kjer je nevarnost okužbe največja) so zdravila tudi bistveno cenejša kot pri nas. Izjema so table proti malariji, ki jih ponekod (k sreči redko kje) težko dobiš.
Če sam nisi zdravnik, boš težko ugotovil, kaj je narobe s tvojim zdravjem. Včasih boš po nepotrebnem jemal škodljive/ napačne tablete (pogosto so to antibiotiki) in tako še poslabšal svoje stanje.
Prebavne težave so naravna obramba proti pokvarjeni hrani. Če boš takoj vzel sredstvo proti driski, boš preprečil, da bi se črevesje iznebilo strupa in tako storil več škode kot koristi. Zdravila vzemi šele, če se težave po dnevu ali dveh ne ublažijo.
Katera zdravstvene pripomočke je torej treba vzeti s seboj?
Če boš potoval po obljudenih krajih, ne jemlji ničesar. Če pa nameravaš dlje časa preživeti v taki divjini, da v bližini ne bo nobenega zdravnika in če se bolje počutiš s priročno lekarno, preberi naslednji spisek in si izberi tisto, kar misliš da boš potreboval:
• Aspirin v nobenem primeru ni škodljiv. Pomagal bo pri bolečini in pri vročini.
• Zavoj gaze in obliž za rane (levkoplast, hansaplast…).
• Razkužilo za rane: jodova tinktura (uporabiš jo lahko tudi za razkuževanje vode), alkohol, vodikov peroksid, antiseptični prašek ali pršilo.
• Antibiotiki - nekoč so zdravniki priporočali preventivno uporabo antibiotikov, danes pa niso enotnega mnenja. Pri črevesnih okužbah so le izjemoma učinkoviti, imajo pa tudi neprijetne stranske učinke. Jemlji jih le, kadar boš krajši čas na območju z izrazito visokim tveganjem, še prej pa se pogovori s svojim zdravnikom.
• Tekočina, ki odbija mrčes - v nekaterih afriških državah je zlepa ne boš našel - in krema proti srbenju po piku (največkrat ne deluje).
• Marsikdo je nagnjen k zaprtju prvih nekaj dni potovanja. Da se izogneš temu, jej mnogo zelenjave in žitaric in svoje črevo skušaj prisiliti, da se izprazni! Če po treh do petih dneh še ni uspeha, vzemi odvajalo.
• Sredstvo proti prebavnim motnjam, če se popotniška driska v dveh dneh ne umiri sama od sebe. Nekateri priporočajo tablete lesnega oglja.
• Kapljice za nos ti bodo pri prehladu pomagale k normalnemu dihanju med spanjem.
• Krema za sončenje (če si svetlolas, z visokim zaščitnim faktorjem).
• Klor ali jod za razkužitev vode.
• Pripravek za nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov pri hudi driski, kar je še posebno nevarno za otroke.
• Termometer.
• Škarje in pinceta.
• Steklenička vinskega kisa - marsikje ga ne poznajo. Želodčna kislina je močna zaščita proti okužbam; če je imaš premalo, hrani dodajaj kis; če je imaš preveč in jemlješ antacide (sredstva, ki zmanjšujejo njen učinek), ga na potovanju seveda ne dodajaj!
• Tablete proti malariji - o njih in o cepljenju več v posebnem poglavju.

ZDRAVJE NA POTOVANJU

Kaj se zgodi, če na poti zbolim?
Kako naj se zavarujem proti temu?
Katere bolezni so najnevarnejše; katere so neozdravljive ali celo smrtne?
Podobna vprašanja si je kdaj, tako ali drugače, postavljal že vsak popotnik. Sam sem se v mnogih letih klatenja po svetu prepričal o naslednjih zakonitostih:
• Bolj ko se boš zavaroval proti boleznim, bolj gotovo se ti bo kaj zgodilo (glej: Murphyjev zakon). Zato sam s seboj ne nosim nobenih zdravil in zavarovalnih polic.
• Človek je na potovanju že vnaprej pripravljen na napore in nabit s pozitivno energijo, zato zlepa ne bo zbolel. Če na poti že kdaj zboliš, se to gotovo zgodi, kadar si privoščiš nekajdneven počitek.
• Po več letih potovanj postaneš odporen proti marsikateri okužbi. Rad preskušam nove stvari in če je le mogoče, poskusim tudi kakšno novo vrsto hrane, ki jo zagledam na stojnici ob cesti v kaki eksotični državi. Čeprav je higiena največkrat zelo vprašljiva, me le redkokdaj doleti kakšna resna prebavna težava. Sicer pa tudi v na videz čistejših restavracijah, kjer se prehranjujejo tisoči, čistoča ni na veliko višjem nivoju. Kar stopi v kuhinjo kakšnega “hotela” v Indiji ali v Tanzaniji! Pravijo, da je najbolje, če ne veš, kako pripravljajo hrano, ki jo ješ.
• Res je tudi, da se po surovem mesu, ki ga prodajajo na tržnicah v eksotičnih državah, sprehaja na milijone muh. Vendar pa so mesne jedi na stojnicah v tropskih krajih ponavadi tako papricirane, da se jim mikrobi ne upajo niti približati.
Vse naštete zakonitosti so seveda direktno nasprotne siceršnjim pravilom varovanja zdravja in seveda držijo le relativno, zato te niti približno ne silim, da mi verjameš. Tudi sam sem se že večkrat prepričal, da ne držijo prav vedno.
Pred leti sem se na Kitajskem z Nemcem in dvema Angležinjama pogovarjal o njihovih driskah in na vsa usta hvalil odpornost svojega želodca. Da bi podkrepil svoje besede, sem si takoj privoščil sladoled s stojnice, ki so se mu oni raje odrekli - Kitajci ga namreč delajo iz neprekuhane vode. Ves naslednji dan sem preživel v postavljanju rekordov na kratke proge med posteljo in straniščem v našem prenočišču. Naslednjih nekaj tednov sem zelo pridno pazil, kaj sem jedel in se zelo malo hvalil.



VAROVANJE PRED OKUŽBAMI

Ljudje si pogosto predstavljajo, da z nahrbtnikom lahko potujejo samo zdravi in krepki avanturisti. Kaj pa tisti, ki so občutljivi in šibkega zdravja? Nobenega strahu! Vsak pozna sam sebe in svoje morebitne občutljive točke; do njih naj se obnaša enako kot doma. Pazi naj le, da se ne bo pretirano izčrpaval. Kadar je naspan in spočit, se ga zlepa ne bo lotila nobena bolezen. Tisto, česar se je na potovanju treba res varovati, so okužbe.
Osnovna pravila varovanja pred okužbami pa so:
• Redno si umivaj roke, še posebno, če si se dotikal umazanije, denarja, ali česar koli mokrega in sluzastega. Kadar to ni mogoče, pazi, da umazanija s tvojih rok ne pride v stik s tistim, kar boš pojedel.
(odlomek)