Filipini 25 V Gorsko Provinco

 Naslednji dan smo se odpravili v Gorsko provinco, do znamenitih krajev Banaue in Bontoc. Cesta je slaba in speljana preko neštetih prelazov in dolin, avtobusom pa se pozna, da so pred desetletji že doživeli boljše čase. Vendar pokrajina je veličastna, vasi in sopotniki pa bistveno bolj zanimivi kot kje v dolini. Pot traja dva dni in pelje skozi "poletno prestolnico" Baguio, ki ima s svojim kilometrom in pol nadmorske višine v vroči sezoni zelo prijetno klimo.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 24 Ribarjenje z dinamitom

 Dvojni otok je nekaj posebnega - ob visoki plimi se spremeni v dva otoka, sicer pa sta obe z gostim rastlinjem poraščeni polovici povezani z lepo peščeno plažo, ki se ves dan po malem širi in oža - odvisno pač od bibavice. Potapljanje je bilo tod nekoč čudovito, zdaj pa so korale in ribe že precej iztrebljene zaradi dolgoletnega ribarjenja z dinamitom. Ko smo z našimi maskami čofotali naokrog, smo ugotovili, da jih je vseeno ostalo še kar precej.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 22 Snorkling

 Ko ližejo svoje alge, mimogrede ostrgajo še malo skale in tako se vsem otokom počasi ožajo peclji, na katerih stojijo. Pravijo, da so polži enega od otokov pred leti do kraja spodjedli in se je prevalil v morje. K sreči je proces precej počasen, zato nikomur ni treba hiteti na Filipine, da bi ujel otoke, še preden bodo vsi izginili.

V pristanišču smo povprašali za cene in se dogovorili, da gremo naslednje jutro na »snorkelling« - potapljanje z masko in plavutmi.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 23 Množica Gobastih Otočkov

 Na celini v bližini Lucapa ni nobene lepe obale, zato tudi domačini odhajajo na kopanje na Dvojni otok, kjer je ena od redkih peščenih plaž.

Čoln, s katerim smo se odpeljali, je bil narejen iz ozkega izdolbenega debla in dveh bambusovih stabilizatorjev, poganjal pa ga izvenkrmni motor. Sedeli smo drug za drugim in čeprav je bil naš čoln eden daljših, je bilo v njem komaj prostora za vseh pet. Vožnja skozi množico gobastih otočkov je bila nadvse nenavadna.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 21 Polži z železnimi jeziki

 Med njimi je mnogo koralnih grebenov, otoki pa so polni skritih jam in votlin. Otočki pa niso spodžrti zaradi butanja valov, kot smo najprej mislili, ampak je ta spodžrtost dosti bolj dobesedna. Na skalah namreč živijo alge, ki so glavna hrana posebne vrste polžev z železnimi jeziki!!! Na jezikih teh polžev je v resnici osem točkastih strgal, katerih glavna sestavina je magnetit - železova ruda.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 20 Sto spodžrtih otokov


 Nekaj deset kilometrov od obale blizu vasice Lucap na zahodu otoka Luzon leži otočje »Hundred Islands - Sto otokov«. 

Otokov je pravzaprav več kot sto. Vsi so približno enako veliki - deset do dvajset metrov v premeru - in stožčaste oblike. Samo nekaj otokov ima malo peščene plaže, vsi ostali pa so ob stiku z vodno gladino močno spodjedeni, tako da izgledajo kot nekakšne gobe.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 19 Štirje

 Sam sem se s svojim nahrbtnikom spravil zadaj na voznikov sedež. Bili smo štirje: poleg mene še angleška študentka Alison, Jean-Philippe, Francoz, ki je po diplomi preživel leto dni na Kitajskem in se je počasi vračal domov ter Waldemar, v Avstraliji živeči Poljak.
Spoznali smo se v manilskem mladinskem prenočišču in se skupaj odpravili na pot po zahodnem in severnem delu Filipinov.
Janin (se nadaljuje)

Filipini 18 Predimenzionirani belci

 Filipinski tricikel je pravzaprav nekakšen moped s prikolico. Mišljen je za štiri normalno velike ljudi, ne pa za štiri predimenzionirane belce z velikimi nahrbtniki. 

Predlagali so naj gremo z dvema, a kakšni popotniki bi vendar bili, če bi po nepotrebnem zapravljali denar! Počakal sem torej, da so se moji sopotniki stlačili na miniaturne sedeže v kabini in s težavo natlačil mednje še njihovo prtljago.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 17 Džipni

 Od mesta Alaminos naprej avtobus ni več vozil. Tudi džipnijev ni bilo, zato smo do Lucapa morali vzeti tricikel. Džipni (jeepney) je filipinska različica javnega prevoza: vojaške džipe, ki so jih za majhne denarje dobili iz ameriških vojaških baz, so opremili s kabino za potnike, jih do nezavesti okrasili z napisi, antenami ter figuricami in jih spremenili v potniške kombije.

Janin (se nadaljuje)

Filipini 16 Ameriške transnacionalke so se dodobra ugnezdile


Do konca druge svetovne vojne, ko so Filipinom podelili samostojnost, so se ameriške transnacionalke že dodobra ugnezdile v državi, ameriška kultura pa je postala njihova želja in njihov vzor. Angleščina je danes za jezikom "tagalog" drugi uradni jezik, španščine pa ne govori praktično nihče več.

Ko smo se po slabih dveh tednih vračali v dolino, so bili naši občutki mešani: ali smo bili v raju in ali bi si želeli življenja v takem raju?


Filipini 15 Have captured Philippines

Špansko-ameriška vojna se je leta 1898 s Kube hitro razširila na Filipine. Takrat že precej oslabeli Španci se Američanom niso mogli dolgo upirati. Po zmagi v Manilskem zalivu je admiral Dewey poslal domov znamenito sporočilo: "Have captured Philippines; what shall we do with them? (Kaj naj s Filipini, ki smo jih zajeli?)" Odgovor predsednika McKinleya je bil, naj jih priključi ZDA, da bo s tem zagotovil izpolnitev ameriške dolžnosti, da jih pokristjanijo. 

 Janin (se nadaljuje) 

Filipini 14 Noventa y siete

Še bolj zanimivo pa je, da so prevzeli španske števnike, saj svojih pred kolonizacijo menda sploh niso poznali. Prav presenetljivo se sliši, ko med pogovorom domačinov, katerih jezik niti najmanj ne spominja na katerega od evropskih, kar naenkrat zaslišiš kakšen: "mil dos cientos noventa y siete". 

 Janin (se nadaljuje) 

Filipini 13 Francisco Rodriguez

Na tristoletno obdobje španske vladavine danes poleg značilne arhitekture v centru velikih mest razen dveh posebnosti ne spominja skoraj nič. Prva posebnost so imena in priimki domačinov. Res nenavadno je videti, da ljudje s tipičnimi tihomorskimi obrazi nosijo imena kot Francisco Rodriguez, Ferdinando Marcos ali Corazon Aquino. 

 Janin (se nadaljuje) 

Filipini 12 Bambusovo kopje

 Z dvema ladjama, ki sta mu ostali od prvotne flote, je Filipinske otoke dosegel leta 1521, slabih 30 let po odkritju Amerike in jih razglasil za del Španskega imperija. Ime so dobili po španskem kralju Filipu II.

V nekaj tednih mu je uspelo pokristjaniti kar 2200 domačinov. Poglavar otoka Mactan pa se je upiral in Magellan se je odpravil k njemu z manjšo vojsko. Vendar je podcenil moč domačih bojevnikov, izgubil bitko in ubili so ga z bambusovim kopjem.

 Janin (se nadaljuje)

Filipini 11 Magellan

 
Njegova naloga je bila, da s štirimi ladjami obkroži svet, zavzame vse dežele, na katere bo naletel ter jih priključi Španiji in da domov pripelje čimveč dragocenega blaga, še posebno dišav, ki so takrat v Evropi imele posebno visoko ceno.

Skoraj leto dni je trajalo, da je našel pot okrog Južne Amerike skozi prelive med otoki Ognjene zemlje.
 Janin (se nadaljuje)

Filipini 10 Špansko-ameriška preteklost

 Žal pa podobo raja pokvarijo precej neprijetni domačini. Tako sovražnih pogledov izpod čela odraslih in otrok, ki so metali kamne za nami in nas besno nadirali, si po nekaj tednih med izjemno prijaznimi prebivalci dolin nismo znali niti predstavljati.


Portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan je leta 1519 odplul iz Evrope proti zahodu. Ni plul pod svojo zastavo, pač pa se je pridružil svojim nekdanjim nasprotnikom, Špancem.

 Janin (se nadaljuje)

Filipini 9 Terase

 Stene teras so kamnite, že nekaj tisoč let nespremenjene, prečni prehodi med njimi pa strmi in precej skriti. Domačini na dolgih kilometrih teh stez sicer ne potrebujejo nobenih kažipotov, tujcu pa je iskanje poti prava uganka. Med potjo od ene do druge vasi skoraj ne gre drugače, kot da se vsaj nekajkrat zaplezaš. Ker ne uporabljajo nobenih prevoznih sredstev, tudi v vasicah ni nobenih ravnih poti, pač pa samo vijugaste steze, ki se dvigajo in spuščajo med slamnatimi kočami na lesenih stebrih.

 Janin (se nadaljuje)

Filipini 8 Polovico poti okrog Zemlje

 Izvedeli smo, da jih nikakor ne morejo odvaditi tradicionalnega požiganja džungle. Zaradi svojih piromanskih nagnjenj so zakrivili že precej požarov in je zato vlada prepovedala prodajo vžigalic na tem področju.

Še težje dostopne so vasice Batad blizu Banaueja. Najprej 11 km z džipnijem, potem pa še dobre tri ure po strmih hribih v neprijetni tropski vročini. Vendar pogled, ki se na vrhu zadnjega hriba odpre pred tabo, je neverjeten. Terase, ki segajo do 1500 m nad morjem, so kot stopnice proti nebesom. Izračunali so, da bi se raztezale 20.000 km daleč, če bi jih postavil drugo poleg druge. Polovico poti okrog Zemlje!
 Janin (se nadaljuje)