Filipini 16 Ameriške transnacionalke so se dodobra ugnezdile

Do konca druge svetovne vojne, ko so Filipinom podelili samostojnost, so se ameriške transnacionalke že dodobra ugnezdile v državi, ameriška kultura pa je postala njihova želja in njihov vzor. Angleščina je danes za jezikom "tagalog" drugi uradni jezik, španščine pa ne govori praktično nihče več.

Ko smo se po slabih dveh tednih vračali v dolino, so bili naši občutki mešani: ali smo bili v raju in ali bi si želeli življenja v takem raju?

Filipini 15 Have captured Philippines

Špansko-ameriška vojna se je leta 1898 s Kube hitro razširila na Filipine. Takrat že precej oslabeli Španci se Američanom niso mogli dolgo upirati. Po zmagi v Manilskem zalivu je admiral Dewey poslal domov znamenito sporočilo: "Have captured Philippines; what shall we do with them? (Kaj naj s Filipini, ki smo jih zajeli?)" Odgovor predsednika McKinleya je bil, naj jih priključi ZDA, da bo s tem zagotovil izpolnitev ameriške dolžnosti, da jih pokristjanijo. 

 Janin (se nadaljuje) 

Filipini 14 Noventa y siete

Še bolj zanimivo pa je, da so prevzeli španske števnike, saj svojih pred kolonizacijo menda sploh niso poznali. Prav presenetljivo se sliši, ko med pogovorom domačinov, katerih jezik niti najmanj ne spominja na katerega od evropskih, kar naenkrat zaslišiš kakšen: "mil dos cientos noventa y siete". 

 Janin (se nadaljuje) 

Filipini 13 Francisco Rodriguez

Na tristoletno obdobje španske vladavine danes poleg značilne arhitekture v centru velikih mest razen dveh posebnosti ne spominja skoraj nič. Prva posebnost so imena in priimki domačinov. Res nenavadno je videti, da ljudje s tipičnimi tihomorskimi obrazi nosijo imena kot Francisco Rodriguez, Ferdinando Marcos ali Corazon Aquino. 

 Janin (se nadaljuje)