.jpg)
Takrat
sem imel verjetno svoj rekordni »Jet lag« - šele čez en teden sem s spanjem
prišel na zeleno vejo.
Angleški
izraz »Jet lag« pomeni dobesedno »letalski zaostanek«, pri nas pa pravimo da
imamo premaknjeno biološko uro. In recept proti temu? Ga ni. Za silo pa bo
pomagalo, če v začetku podnevi ne hodiš spat.
Janin (se nadaljuje)
.jpg)
Da
bi se malo zdramil, sem šel v mladinskem domu najprej pod tuš, a ni kaj dosti
pomagalo. Nič - za nekaj minut bom zadremal, potem grem pa v mesto. Tistih
nekaj minut se je nehote raztegnilo na dve uri, zbudil pa sem se bister kot
zajec. Opolnoči v mestu sem bil še vedno bister, a sem se vseeno odločil, da
grem spat. Pa ni šlo prav gladko.
Janin
(se nadaljuje)
Pred leti, ko sem potoval na Filipine, je bilo dosti slabše. Z Dunaja smo štartali že zgodaj zjutraj, zato sem šel tja z vlakom in prišel na letališče že prejšnji večer. Vsi sedeži na letališču so imeli pritrjene ročaje in na njih nisem mogel spati, zato sem vso noč ležal na ozki klopi, spal pa nisem kaj dosti. Potem pa do Bruslja in zvečer preko Dubaja, Bombaja, in Bangkoka končno do Manile. Ponoči v Bombaju smo stali dve uri. Izključili so hlajenje, iz letala pa nas Belgijci niso spustili in v zatohli vročini smo se skoraj zadušili.
Janin
(se nadaljuje)
v.jpg)
Potem še deset ur do Tahitija. Morda sem spal dve ali tri ure. Tudi ostali imajo malo vodene oči, a dogovorili smo se, da podnevi ne smemo v posteljo, sicer ponoči ne bo govora o spanju. Na Tahitiju so ravno 12 ur za nami in sploh ni bilo treba premikati ur. Prve tri dni smo hodili zgodaj spat in se zbujali že ob zori, potem pa je bilo v redu. Ko smo se vrnili, se mi je zgodilo, da sem ob osmih zvečer skoraj zaspal v avtu. Janin (se nadaljuje)