ALI NAJ S SEBOJ VZAMEM ZDRAVILA

Na potovanjih boš pogosto srečal nahrbtnikarje, ki so pravcate potujoče lekarne. S seboj nosijo cele torbe zdravil za vse mogoče bolezni, alergije in poškodbe, zraven pa še mrežo proti komarjem ter dva ali tri medicinske priročnike. Tako početje je ne samo v nasprotju s pravilom o čim manjši količini prtljage, ampak je tudi nepotrebno. Največkrat tako ravnajo ljudje, ki tudi sicer tako vestno pazijo nase, da nimajo niti teoretičnih možnosti da bi se s čim okužili. Vse svoje pripomočke torej samo peljejo na izlet.
Zdravila imajo rok trajanja, zato se jih ne izplača kupovati “na zalogo”. Prav malo je možnosti, da boš potreboval ravno tista, ki jih imaš s seboj; Murphyjev zakon pravi, da boš zbolel ravno za tisto boleznijo, za katero nimaš tablet.
Če se boš v neki deželi česa nalezel, bo to gotovo bolezen, ki je tam pogosta in so njihove lekarne največkrat dobro založene z zdravili zanjo. V večini držav Tretjega sveta (kjer je nevarnost okužbe največja) so zdravila tudi bistveno cenejša kot pri nas. Izjema so table proti malariji, ki jih ponekod (k sreči redko kje) težko dobiš.
Če sam nisi zdravnik, boš težko ugotovil, kaj je narobe s tvojim zdravjem. Včasih boš po nepotrebnem jemal škodljive/ napačne tablete (pogosto so to antibiotiki) in tako še poslabšal svoje stanje.
Prebavne težave so naravna obramba proti pokvarjeni hrani. Če boš takoj vzel sredstvo proti driski, boš preprečil, da bi se črevesje iznebilo strupa in tako storil več škode kot koristi. Zdravila vzemi šele, če se težave po dnevu ali dveh ne ublažijo.
Katera zdravstvene pripomočke je torej treba vzeti s seboj?
Če boš potoval po obljudenih krajih, ne jemlji ničesar. Če pa nameravaš dlje časa preživeti v taki divjini, da v bližini ne bo nobenega zdravnika in če se bolje počutiš s priročno lekarno, preberi naslednji spisek in si izberi tisto, kar misliš da boš potreboval:
• Aspirin v nobenem primeru ni škodljiv. Pomagal bo pri bolečini in pri vročini.
• Zavoj gaze in obliž za rane (levkoplast, hansaplast…).
• Razkužilo za rane: jodova tinktura (uporabiš jo lahko tudi za razkuževanje vode), alkohol, vodikov peroksid, antiseptični prašek ali pršilo.
• Antibiotiki - nekoč so zdravniki priporočali preventivno uporabo antibiotikov, danes pa niso enotnega mnenja. Pri črevesnih okužbah so le izjemoma učinkoviti, imajo pa tudi neprijetne stranske učinke. Jemlji jih le, kadar boš krajši čas na območju z izrazito visokim tveganjem, še prej pa se pogovori s svojim zdravnikom.
• Tekočina, ki odbija mrčes - v nekaterih afriških državah je zlepa ne boš našel - in krema proti srbenju po piku (največkrat ne deluje).
• Marsikdo je nagnjen k zaprtju prvih nekaj dni potovanja. Da se izogneš temu, jej mnogo zelenjave in žitaric in svoje črevo skušaj prisiliti, da se izprazni! Če po treh do petih dneh še ni uspeha, vzemi odvajalo.
• Sredstvo proti prebavnim motnjam, če se popotniška driska v dveh dneh ne umiri sama od sebe. Nekateri priporočajo tablete lesnega oglja.
• Kapljice za nos ti bodo pri prehladu pomagale k normalnemu dihanju med spanjem.
• Krema za sončenje (če si svetlolas, z visokim zaščitnim faktorjem).
• Klor ali jod za razkužitev vode.
• Pripravek za nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov pri hudi driski, kar je še posebno nevarno za otroke.
• Termometer.
• Škarje in pinceta.
• Steklenička vinskega kisa - marsikje ga ne poznajo. Želodčna kislina je močna zaščita proti okužbam; če je imaš premalo, hrani dodajaj kis; če je imaš preveč in jemlješ antacide (sredstva, ki zmanjšujejo njen učinek), ga na potovanju seveda ne dodajaj!
• Tablete proti malariji - o njih in o cepljenju več v posebnem poglavju.

ZDRAVJE NA POTOVANJU

Kaj se zgodi, če na poti zbolim?
Kako naj se zavarujem proti temu?
Katere bolezni so najnevarnejše; katere so neozdravljive ali celo smrtne?
Podobna vprašanja si je kdaj, tako ali drugače, postavljal že vsak popotnik. Sam sem se v mnogih letih klatenja po svetu prepričal o naslednjih zakonitostih:
• Bolj ko se boš zavaroval proti boleznim, bolj gotovo se ti bo kaj zgodilo (glej: Murphyjev zakon). Zato sam s seboj ne nosim nobenih zdravil in zavarovalnih polic.
• Človek je na potovanju že vnaprej pripravljen na napore in nabit s pozitivno energijo, zato zlepa ne bo zbolel. Če na poti že kdaj zboliš, se to gotovo zgodi, kadar si privoščiš nekajdneven počitek.
• Po več letih potovanj postaneš odporen proti marsikateri okužbi. Rad preskušam nove stvari in če je le mogoče, poskusim tudi kakšno novo vrsto hrane, ki jo zagledam na stojnici ob cesti v kaki eksotični državi. Čeprav je higiena največkrat zelo vprašljiva, me le redkokdaj doleti kakšna resna prebavna težava. Sicer pa tudi v na videz čistejših restavracijah, kjer se prehranjujejo tisoči, čistoča ni na veliko višjem nivoju. Kar stopi v kuhinjo kakšnega “hotela” v Indiji ali v Tanzaniji! Pravijo, da je najbolje, če ne veš, kako pripravljajo hrano, ki jo ješ.
• Res je tudi, da se po surovem mesu, ki ga prodajajo na tržnicah v eksotičnih državah, sprehaja na milijone muh. Vendar pa so mesne jedi na stojnicah v tropskih krajih ponavadi tako papricirane, da se jim mikrobi ne upajo niti približati.
Vse naštete zakonitosti so seveda direktno nasprotne siceršnjim pravilom varovanja zdravja in seveda držijo le relativno, zato te niti približno ne silim, da mi verjameš. Tudi sam sem se že večkrat prepričal, da ne držijo prav vedno.
Pred leti sem se na Kitajskem z Nemcem in dvema Angležinjama pogovarjal o njihovih driskah in na vsa usta hvalil odpornost svojega želodca. Da bi podkrepil svoje besede, sem si takoj privoščil sladoled s stojnice, ki so se mu oni raje odrekli - Kitajci ga namreč delajo iz neprekuhane vode. Ves naslednji dan sem preživel v postavljanju rekordov na kratke proge med posteljo in straniščem v našem prenočišču. Naslednjih nekaj tednov sem zelo pridno pazil, kaj sem jedel in se zelo malo hvalil.



VAROVANJE PRED OKUŽBAMI

Ljudje si pogosto predstavljajo, da z nahrbtnikom lahko potujejo samo zdravi in krepki avanturisti. Kaj pa tisti, ki so občutljivi in šibkega zdravja? Nobenega strahu! Vsak pozna sam sebe in svoje morebitne občutljive točke; do njih naj se obnaša enako kot doma. Pazi naj le, da se ne bo pretirano izčrpaval. Kadar je naspan in spočit, se ga zlepa ne bo lotila nobena bolezen. Tisto, česar se je na potovanju treba res varovati, so okužbe.
Osnovna pravila varovanja pred okužbami pa so:
• Redno si umivaj roke, še posebno, če si se dotikal umazanije, denarja, ali česar koli mokrega in sluzastega. Kadar to ni mogoče, pazi, da umazanija s tvojih rok ne pride v stik s tistim, kar boš pojedel.
(odlomek)