Riž iz svinca - Filipini 3

Stopil sem do skupine možakarjev, ki so počivali pred leseno kočo nekaj metrov od nas. Svoje nosilnice, ki so jih z oddaljenih polj nesli domov, so odložili ob poti in se živahno pogovarjali. Bili so nizke rasti in na pogled ne posebno krepki. Ustavil sem se pred eno od nosilnic in pokazal nanjo: »A lahko malo poskusim?« Čeprav niso razumeli kaj hočem, so vseeno odobravajoče prikimali.

Nosilnica ni bila videti prav težka: bambusova palica s snopi riža na vsaki strani. Prava malenkost zame. Zgrabil sem jo torej z desnico in jo dvignil - za slab decimeter. Kdo bi si mislil da je ta stvar iz svinca! Z obema rokama sem jo z velikim naporom dvignil do brade in si jo še teže zadel na ramo. Hotel sem z njo napraviti še nekaj korakov, pa jih raje nisem, da ne bo še dodatne sramote.

 Janin (se nadaljuje)

Stopnice proti nebesom - Filipini 3

 »Dosti je bilo, zdaj pa le napravimo pavzo!« se je Allison zasoplo usedla na klop ob poti. Njena majica je bila skoraj tako premočena kot njeni svetli lasje. V obraz je bila zaripla. Gledala nas je z mešanico očitanja in slabe vesti. Mi trije, ravno tako preznojeni in ne dosti manj zasopli, smo bili kar zadovoljni, da lahko malo počivamo, ne da bi nam bilo treba to predlagati: »Eh, saj veš, ženske!«. Že več ur smo lezli navkreber. Pot je bila strma, filipinsko sonce pa neusmiljeno.

Počivališča ob poti so bila nadvse dobrodošla. Zgrajena so bila preprosto: lesena klop, nad njo pa streha iz posušenih palmovih listov na štirih praprotnih kolih. Praproti so v tropskih krajih prava drevesa, katerih debla dosežejo tudi do deset metrov. Pravijo, da bi naša praprot zrasla enako, če ne bi bilo zime.

 Janin (se nadaljuje)

Filipini 2

Tudi med otoki lahko letiš ali pluješ. Nočni poleti so praviloma cenejši kot dnevni. Promet po morju je mnogo bolje razvit kot v Indoneziji. Ladje so poceni, dovolj udobne in vozijo dokaj pogosto. Tudi pri avtobusih je izbira pestra. Hitri, klimatiziranih direktni busi so dražji, Stare škatle, ki se ustavljajo na vsakem ovinku in so nabito polne, pa poceni.

Glavna turistična sezona je sicer od decembra do aprila, vendar se tja mirno lahko napotiš kadarkoli. Pozimi je v večini krajev najmanj padavin, turistov je veliko, cene pa so takrat najvišje. Zaradi monsuna bo poleti več dežja na jugozahodni strani otokov, pozimi pa na severovzhodni.

 Janin (se nadaljuje)

Če si namenjen na Filipine:

Slovenci za obisk te otoške države ne potrebujemo vizuma za bivanje do 30 dni, vendar je bila ta možnost začasno preklicana zaradi globalne histerije okrog Covida. Pozanimaj se, kakšno je trenutno stanje. 

Konzulat Filipinov je na Letališki cesti 3c v Ljubljani, telefon: 041 680 503.

Zelo verjetno boš v državo priletel. Glavni mednarodni letališči sta Manila in Cebu; če imaš rad pustolovščine in nizke stroške, pa lahko tudi pripluješ iz severnega Sulavezija (Indonezija), ali iz severovzhodnega Bornea (Malezija). Zavedaj pa se, da je Celebeško morje precej gosto poseljeno s pirati, otok Mindanao, na katerega boš priplul, pa svetovno znan po fanatičnih islamskih fundamentalistih, ki včasih radi ugrabijo tudi kakega turista.

 Janin (se nadaljuje)

Polinezija 13 Kaj Početi

 Za tiste, ki imajo dovolj velik budžet in bi radi v miru uživali tropski paradiž, je tudi na glavnem otoku nekaj razkošnih turističnih naselij z udobnimi kočami nad vodo in plaž, a pravi »paradiž« mnogi raje poiščejo na katerem od atolov in na otokih Moorea, Raiatea, Huahine, Maupiti in - seveda - Bora Bora. A če imate dovolj časa, je vredno tudi tahitiju posvetiti vsaj dva dni. Če ne drugega, se sprehodite po »največji tržnici na Pacifiku«, in se skozi slikovito pokrajino sprehodite do slapov Faarumai na zahodnem delu otoka. 

 Janin (se nadaljuje)

Polinezija 13 Pojedine Tamaaraa

 Ob posebnih priložnostih pa še vedno prirejajo znamenite pojedine, imenovane tamaaraa. Takrat kuhajo v zemeljskih pečeh (imenovanih ahimaa), značilnih za Oceanijo: v zemljo izkopljejo jamo, na dno naložijo večje kamne, na njih pa zakurijo ogenj. Ko so vroči, nanje naložijo hrano, zavito v palmine liste, na vrh pa spet nekaj segretih kamnov. Vse skupaj zasujejo z zemljo in pustijo da se kuha nekaj ur.

Kvaliteta najcenejših prenočišč je zelo različna. V mestih so to precej zanikrne skupne spalnice s pogradi, drugod pa zelo simpatični bungalovi v urejenih vrtovih, podobnih parkom, zasajenih s palmami in cvetočimi tropskimi grmi.

Janin (se nadaljuje)

Polinezija 12 Roulottes

 Imajo zelo samosvojo kuharsko tradicijo. Pacifiške metode kuhanja so kombinirali s francosko gastronomijo, močan pa je tudi vpliv italijanske in kitajske kuhinje. Mnogo je imenitnih restavracij za premožne goste, dobro hrano pa kuhajo tudi na ulici. V vsakem večjem mestu je v centru trg ali širša cesta, rezervirana za rulote (les roulottes), premične kuhinje, ki najbolj oživijo zvečer. Hrana tudi tu ni prav poceni – povprečen obrok stane okrog 15 EUR - a je zelo okusna, porcije pa velike.

Janin (se nadaljuje)

Polinezija 11 Nočno Življenje

 Življenje na otokih je zelo enostavno in umirjeno. Prometa je malo, nikjer ni posebnega hrupa in drenja in ljudje so umirjeni. Glasbo se zvečer sliši le iz redkih hotelov, v mestih pa zvečer zelo hitro zaprejo trgovine in lokale. Edino dogajanje je okrog rulôtov. 

Nekaj več zabave je le ob sobotah zvečer. Standardi oblačenja so zelo sproščeni celo v najimenitnejših lokalih, na plažah pa je zelo popularen zgoraj-brez.

Janin (se nadaljuje)