Filipini 6: Plezanje po terasah

Stene teras so kamnite, že nekaj tisoč let nespremenjene, prečni prehodi med njimi pa strmi in precej skriti. Domačini na dolgih kilometrih teh stez sicer ne potrebujejo nobenih kažipotov, tujcu pa je iskanje poti prava uganka. Med potjo od ene do druge vasi skoraj ne gre drugače, kot da se vsaj nekajkrat zaplezaš. Ker ne uporabljajo nobenih prevoznih sredstev, tudi v vasicah ni nobenih ravnih poti, pač pa samo vijugaste steze, ki se dvigajo in spuščajo med slamnatimi kočami na lesenih stebrih.

Filipinsko otočje sestavlja več kot 7000 otokov, ki zavzemajo področje, veliko kot centralna Evropa, njihova skupna površina pa je približno enaka površini Italije - okrog 300.000 km2. Prebivalstvo je večinoma malajskega porekla. Zaradi velike razdrobljenosti ozemlja so se posamezna plemena razvijala precej ločeno drugo od drugega. Mnoga ljudstva so odkrili šele v našem stoletju.

tekst & foto: Janin 
(se nadaljuje)

Filipini 5: Požigalci brez vžigalic

Prebivalci Maligconga pripadajo plemenu Igorot. So precej divji in nepriljudni. V vasi smo našli samo enega, ki je govoril nekaj angleško. Imajo čudno navado: vsak, ki smo ga srečali, je od nas zahteval »matches« - vžigalice - edina angleška beseda, ki so jo vsi poznali. Izvedeli smo, da so zaradi svojih piromanskih nagnjenj zakrivili že precej požarov in je zato vlada prepovedala prodajo vžigalic na tem področju.

Še težje dostopne so vasice Batad blizu Banaueja. Najprej 11 km z džipnijem, potem pa še dobre tri ure po strmih hribih v neprijetni tropski vročini. Vendar pogled, ki se na vrhu zadnjega hriba odpre pred tabo, je neverjeten. Terase, ki segajo do 1500 m nad morjem, so kot stopnice proti nebesom. Izračunali so, da bi se raztezale 20.000 km daleč, če bi jih postavil drugo poleg druge. Polovico poti okrog Zemlje!

 tekst & foto: Janin

(se nadaljuje)