Filipini 12 Bambusovo kopje

 Z dvema ladjama, ki sta mu ostali od prvotne flote, je Filipinske otoke dosegel leta 1521, slabih 30 let po odkritju Amerike in jih razglasil za del Španskega imperija. Ime so dobili po španskem kralju Filipu II.

V nekaj tednih mu je uspelo pokristjaniti kar 2200 domačinov. Poglavar otoka Mactan pa se je upiral in Magellan se je odpravil k njemu z manjšo vojsko. Vendar je podcenil moč domačih bojevnikov, izgubil bitko in ubili so ga z bambusovim kopjem.

 Janin (se nadaljuje)

Filipini 11 Magellan

 
Njegova naloga je bila, da s štirimi ladjami obkroži svet, zavzame vse dežele, na katere bo naletel ter jih priključi Španiji in da domov pripelje čimveč dragocenega blaga, še posebno dišav, ki so takrat v Evropi imele posebno visoko ceno.

Skoraj leto dni je trajalo, da je našel pot okrog Južne Amerike skozi prelive med otoki Ognjene zemlje.

 Janin (se nadaljuje)

Filipini 10 Špansko-ameriška preteklost

 Žal pa podobo raja pokvarijo precej neprijetni domačini. Tako sovražnih pogledov izpod čela odraslih in otrok, ki so metali kamne za nami in nas besno nadirali, si po nekaj tednih med izjemno prijaznimi prebivalci dolin nismo znali niti predstavljati.

Portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan je leta 1519 odplul iz Evrope proti zahodu. Ni plul pod svojo zastavo, pač pa se je pridružil svojim nekdanjim nasprotnikom, Špancem.

 Janin (se nadaljuje)

Filipini 9 Terase

 Stene teras so kamnite, že nekaj tisoč let nespremenjene, prečni prehodi med njimi pa strmi in precej skriti. Domačini na dolgih kilometrih teh stez sicer ne potrebujejo nobenih kažipotov, tujcu pa je iskanje poti prava uganka. Med potjo od ene do druge vasi skoraj ne gre drugače, kot da se vsaj nekajkrat zaplezaš. Ker ne uporabljajo nobenih prevoznih sredstev, tudi v vasicah ni nobenih ravnih poti, pač pa samo vijugaste steze, ki se dvigajo in spuščajo med slamnatimi kočami na lesenih stebrih.

 Janin (se nadaljuje)

Filipini 8 Polovico poti okrog Zemlje

 Izvedeli smo, da jih nikakor ne morejo odvaditi tradicionalnega požiganja džungle. Zaradi svojih piromanskih nagnjenj so zakrivili že precej požarov in je zato vlada prepovedala prodajo vžigalic na tem področju.

Še težje dostopne so vasice Batad blizu Banaueja. Najprej 11 km z džipnijem, potem pa še dobre tri ure po strmih hribih v neprijetni tropski vročini. Vendar pogled, ki se na vrhu zadnjega hriba odpre pred tabo, je neverjeten. Terase, ki segajo do 1500 m nad morjem, so kot stopnice proti nebesom. Izračunali so, da bi se raztezale 20.000 km daleč, če bi jih postavil drugo poleg druge. Polovico poti okrog Zemlje!

 Janin (se nadaljuje)