ZDRAVJE NA POTOVANJU

Kaj se zgodi, če na poti zbolim?
Kako naj se zavarujem proti temu?
Katere bolezni so najnevarnejše; katere so neozdravljive ali celo smrtne?
Podobna vprašanja si je kdaj, tako ali drugače, postavljal že vsak popotnik. Sam sem se v mnogih letih klatenja po svetu prepričal o naslednjih zakonitostih:
• Bolj ko se boš zavaroval proti boleznim, bolj gotovo se ti bo kaj zgodilo (glej: Murphyjev zakon). Zato sam s seboj ne nosim nobenih zdravil in zavarovalnih polic.
• Človek je na potovanju že vnaprej pripravljen na napore in nabit s pozitivno energijo, zato zlepa ne bo zbolel. Če na poti že kdaj zboliš, se to gotovo zgodi, kadar si privoščiš nekajdneven počitek.
• Po več letih potovanj postaneš odporen proti marsikateri okužbi. Rad preskušam nove stvari in če je le mogoče, poskusim tudi kakšno novo vrsto hrane, ki jo zagledam na stojnici ob cesti v kaki eksotični državi. Čeprav je higiena največkrat zelo vprašljiva, me le redkokdaj doleti kakšna resna prebavna težava. Sicer pa tudi v na videz čistejših restavracijah, kjer se prehranjujejo tisoči, čistoča ni na veliko višjem nivoju. Kar stopi v kuhinjo kakšnega “hotela” v Indiji ali v Tanzaniji! Pravijo, da je najbolje, če ne veš, kako pripravljajo hrano, ki jo ješ.
• Res je tudi, da se po surovem mesu, ki ga prodajajo na tržnicah v eksotičnih državah, sprehaja na milijone muh. Vendar pa so mesne jedi na stojnicah v tropskih krajih ponavadi tako papricirane, da se jim mikrobi ne upajo niti približati.
Vse naštete zakonitosti so seveda direktno nasprotne siceršnjim pravilom varovanja zdravja in seveda držijo le relativno, zato te niti približno ne silim, da mi verjameš. Tudi sam sem se že večkrat prepričal, da ne držijo prav vedno.
Pred leti sem se na Kitajskem z Nemcem in dvema Angležinjama pogovarjal o njihovih driskah in na vsa usta hvalil odpornost svojega želodca. Da bi podkrepil svoje besede, sem si takoj privoščil sladoled s stojnice, ki so se mu oni raje odrekli - Kitajci ga namreč delajo iz neprekuhane vode. Ves naslednji dan sem preživel v postavljanju rekordov na kratke proge med posteljo in straniščem v našem prenočišču. Naslednjih nekaj tednov sem zelo pridno pazil, kaj sem jedel in se zelo malo hvalil.