Avstralija 15 Albany Backpackers

Prvotno je bil postavljen v Port Said-u, vendar so ga, potem ko se je Egipt osamosvojil, zaradi spominov na kolonialno preteklost raje prestavili. Na isti gori je tudi vojaska postojanka iz I. SV in muzej z zgodovino avstralske vojske, predvsem mornarice in konjenice.

Cudovito malo mestece, lepe plaze, vedno piha rahel vetric, ni tako vroce kot drugod.

Naslednji dve noci sem prespal v enem super hostlu - Albany Backpackers  - zastonj zajtrk, zastonj kava in torta zvecer (oz. vkljuceno v ceno), ogromno folka iz celega sveta, vsak vecer se nekaj dogaja, pravo nasprotje Dingo Flat-a. Zvecer sem v pubu spoznal Ino iz Danske. Doma studira agronomijo, v Avstralijo pa je prisla kot exchange student in za od Aprila dela na eni kmetiji okoli 100km vzhodno od Albanya.

16.12. nedelja

Zjutraj odsel z Ino na kmetijo. Ta je ogromna – 2500 hektarjev, 7600 ovc, 3000 glav govedi, konji, emuji...

(se nadaljuje) Luka Batistic 

Avstralija 14 Zbudila me je krava

15.12. sobota

Zjutraj me je zbudila krava, ki je pogledala skozi okno in spustila en glasen mu, da me je skoraj vrglo iz postelje.

Se pred zajtrkom sem opravil Valley of the Giants Tree Top Walk - precej turisticna zadeva, verjetno za tiste, ki nimajo jajc (ali zenske v minici pred sabo), da bi splezali na Bicentennial Tree – aluminijasta kostrukcija, ki te popolje 40m visoko med evkaliptuse, cela pot je dolga okoli 600m. Evkaliptusi so res fascinantna (se trenutno ne spomnim boljsega izraza) drevesa. 

Albany je bil naslednja destinacija, znan predvsem kot turisticno mestece ter zadnji del Avstralije, ki so jo videli vojaki, ko so se sli bojevat za Anglijo v I. svet. vojni. Nad Albanyjem je en hrib (se ne spomnim imena), na katerem je spomenik posvecen vsem padlim avstralskim ter novozelandskihm vojakom v I. SV.

(se nadaljuje)

Luka Batistic 

Avstralija 13 Giant Tigle Tree

 Pot me je vodila naprej proti Walpoleu, kjer sem najprej zavil s ceste proti Hilltop Giant Tigle Tree - ogromno votlo drevo, v katerega lahko spravis manjsega tovornjaka. Prespal sem na kmetiji Dingo Flats - kmetija sredi precudovite zelene pokrajine (kenguruji, krave, konji, kure ... in majhna druzina, ki skrbi za vse to) - cca 25 km in Walpole-a, v hostlu za prib. 15 ljudi. Na zalost (ali pa na sreco) ni bilo tam nikogar, tako da sem imel celo poslopje zase. Ko se je stemnilo je bilo kar malo spooky (neznani glasovi zunaj, sam sredi pm) ampak po vecerji (jajca, ki sem jih nafehtal od gospodinje + svez korencek) in flasi vina, ki sem jo kupil v eni izmed vinotek par dni prej, sem se pocutil precej bolje. Bilo je malo hladno, tako da sem zakuril v kaminu in malo bral, dokler me ni zmanjkalo.

(se nadaljuje)

Luka Batistic