Filipini: Stairway To Heaven 8

 O. Johnson poroča, da na otoku Vao verjamejo, da se duša v zemlji loči od telesa in gre v "nebesa" globoko v zemlji. Zato starce pokopavajo žive in ta dogodek proslavljajo s plesom na svežem grobu. Zgodi se, da se kdo od pokopanih izkoplje, a ga ponovno zakopljejo.

Marsikje kosti kak dan po smrti očistijo in spravijo na posebnih svetih krajih (npr. v hiši duhov). Čeljusti ali celo cele lobanje nosijo vdove ali "žalujoči ostali" na vrvici okrog vratu. Nasploh posvečajo lobanjam prav posebno pozornost - tudi zaradi verovanja, da v lobanji prebiva duh pokojnika.

Tekst in Foto: Janin (se nadaljuje)

Filipini: Stairway To Heaven 7

 Prebivalci Sagade so simpatični in prijazni ljudje, kot večina Filipincev. Niso pa mi vedeli povedati, zakaj so nekatere od krst odprte, iz  njih pa štrlijo kosti. Morda so jih odprli roparji ali pa divje živali.

Pogrebni običaji so na različnih koncih Oceanije različni in včasih za naše pojme zelo nenavadni.

Trupla ponekod pokopavajo zavita v čepečem položaju, drugod jih sežigajo, spet drugje z njimi krmijo svoje zaščitnike - morske pse. 

Tekst in Foto: Janin (se nadaljuje)

Filipini: Stairway To Heaven 6; Variacije na temo: pogreb

 Variacije na temo: pogreb

Kraj je poleg fantastičnih teras zn

an tudi po svojih pogrebnih votlinah. Okrog Sagade leži več kraških jam. Največje so več sto metrov globoke in brez jamarske opreme skoraj nedostopne. 

 V bližini vasi pa so štiri manjše jame v previsnih kamnitih stenah, ki jih prebivalci uporabljajo za pokopališče. Pri najboljši volji brez opreme nismo mogli priplezati do nobene od jam. Eni smo se približali na pet metrov, vendar nas je od nje ločilo previsno brezno. Pokojniki so v čepečem položaju pokopani v kratke lesene truge, izdolbene iz enega kosa debla in zaprte z dvema lesenima klinoma.

Tekst in Foto: Janin (se nadaljuje)

Filipini: Stairway To Heaven 5

 Delo na poljih je vedno kolektivno. Ženske s polkrožnimi noži žanjejo riž, nabrane snope pa si nalagajo na glavo. Ko so snopi dovolj veliki, jih moški na nosilnih palicah odnesejo do vasi - včasih tudi nekaj kilometrov daleč.

Vse ženske iz vasi (naselja največkrat štejejo okrog deset hiš) se ob jutrih zberejo in "obdelajo" vsako polje posebej. Kljub vročini so zelo toplo oblečene. Tudi pokrivala imajo rade - nekatere imajo na glavi istočasno ruto, kapo in še klobuk.

Tekst in Foto: Janin (se nadaljuje)