Filipini: Stairway To Heaven 11

 V Gorsko provinco se iz Manile lahko pride na dva načina. Prvi, hitrejši, je direktna cesta skozi provinco Nueva Viscaya. Druga pot je precej daljša. Vožnja s kar solidnim avtobusom traja sedem do osem ur do Banaueja, potem pa še štiri ure z džipnijem do Bontoca.

Po nekaj tednih potovanja smo bili navdušeni nad simpatičnimi in gostoljubnimi Filipinci v dolinah, ko pa smo obiskali nekaj težko dostopnih gorskih vasi, smo si prav lahko predstavljali, da se sprehajamo med ljudmi, ki so bili še pred nekaj desetletji lovci na glave in ljudožerci.

Tekst in Foto: Janin (se nadaljuje)

Filipini: Stairway To Heaven 10

Marsikje so organizirali cele ekspedicije lova na glave in ponekod so izginile cele populacije manjših otokov. Marsikateri raziskovalec in misijonar je tako zaključil svoje življenje. 

Domačini namreč verjamejo, da s človeškim mesom dobijo vase tudi dušo in moč pokojnika, še posebno če pojedo srce, možgane, spolne organe, dojke, roke ali noge, kjer je teh moči največ. Pri nekaterih kulturah se moški sploh ni mogel poročiti, dokler ni ubil in pojedel vsaj enega sovražnika.

Tekst in Foto: Janin (se nadaljuje)

Filipini: Stairway To Heaven 9 Lovci na glave

 Ponekod pustijo lase na črepinji, meso z obraza pa odstranijo in ga nadomestijo z glinastim obrazom. Drugod pa celo glavo prekadijo in obraz premažejo s smolo, da bi ohranil poteze.

Iz teh kultov lobanje se je marsikje v Oceaniji – v Melaneziji, na Salomonovih otokih, Novih Hebridih, Novi Gvineji in na Filipinih razvil srhljiv običaj lova na glave in kanibalizma, ki se je ponekod ohranil celo do petdesetih let preteklega stoletja. Po pričevanju nekaterih pa v odročnih krajih še do danes ni izumrl kljub ostrim kaznim, ki so jih uvedli kolonizatorji in kljub misijonarskemu delovanju.

Tekst in Foto: Janin (se nadaljuje)