Coober Pedy

Avstralija za nagrado
Sicer pa imajo za nadzor celotnega parka zaposlenih precej “rangerjev” (med njimi je precej žensk), ki krožijo okrog obeh hribov (tudi peš, ne le v avtomobilih) in po potrebi pomagajo turistom.
Na povratku se seveda ustaviva v “kraju” Curning Springs, kjer nama domačin pove, da poleti pomaga očetu na bencinski črpalki in v motelu, sicer pa študira v Sydneyu. Med klepetom izveva, da je pol leta študiral in se potepal po Evropi (Nemčija, Avstrija, Italija) in je tudi vedel, kje je Slovenije, saj je z vlakom potoval z Dunaja do Benetk. Prav tako nama pove velikost očetove farme. Ker pa nama številke ne pomenijo kaj dosti, nama pove, da je očetova farma velika toliko kot Luxemburg, in na njej živi 12 ljudi! Si to sploh znamo predstavljati? O, Luxemburg si že znam predstavljati, saj sem tam že bila. Ampak na taki površini le 12 ljudi?!
Polovico dopusta sva že porabila in za pravočasni prihod na cilj morava hiteti proti jugu in Coober Pedy-ju (izgovori: Kuber Pidi). Do Alice Springsa je bilo vsaj nekaj gričkov, do Coober Pedy-ja pa se pokrajina popolnoma zravna, ceste so pa že itak brez vseh ovinkov; ob cesti je v glavnem divja trava, nekaj grmovja in le sem ter tja kakšno drevo. Zato pa ob cesti 'srečava' prometni znak, ki opozarja, da lahko na cesti po potrebi zasilno pristane kakšno letalo. Torej ni potrebno spremljati le prometa po cesti, pač pa še tudi po zraku. Resnici na ljubo: niti po cesti, kaj šele po zraku promet ni gost. Niti približno se ne more primerjati z gostoto prometa pri nas ali na evropskih cestah.
Glede na preteklo triletno precej deževno zimo je (za njihove razmere) pokrajina precej zelena. Toda vsa okolica Coober Pedy-ja je zaprašena. Jasno, rudniški prah. Zanimivost Coober Pedy-ja so podzemni hoteli in moteli, muzeji in nekatera domovanja, ki so turistom – proti plačilu, seveda - tudi na ogled. In del enega od kampov malo ven iz mesta je prav tako pod zemljo, kamor lahko turisti postavijo šotore, in temperatura je tam konstanto okoli 25oC; menda je to edini podzemni kamp na svetu.
Miryema Žagar  (se nadaljuje)