Proti vzhodu se celinska pokrajina spet zravna. Še vedno pa je ob cesti ogromno polj. Ceste so bolj obljudene, vsaj tiste glavne. Ampak midva sva si zaželela vožnje ob morju, zato zavijeva po taki cesti, ki pa je seveda bolj prazna. In v kampu v kraju Policeman Point smo spet sami Slovenci. Sicer pa sva tam srečala še tri zaposlene (eden na črpalki, eden v motelu in ena v recepciji kampa) in enega mačka. Kakšna gosta poseljenost! Kamp verjetno niti ni pogosto obiskan, saj je bilo treba vodo iz pipe temeljito odtočiti, da bi si lahko umila roke; pa tudi tega raje nisva tvegala in sva tudi misel na prhanje raje opustila. V Mount Gambieru so naju usmerili do kraterskih jezer, ki so tik ob simpatičnem mestecu. Jezerca so zelena, le eno je izjemno modro.
Nato pa sledi 'milijon' ovinkov po Great Ocean Road-u. Očitno so tu “naštepali” vse ovinke, ki so jih prej izpustili; pa tudi vse klance.
Mimo Londonskega mostu in Dvanajstih apostolov ter ostalih čeri, ki so bile pokopališče mnogih ladij v prejšnjem in predprejšnjem stoletju, ter mimo čudovitih plaž - ampak je morje hladno in valovi močni ter visoki, zato je bilo kopanje spet oteženo; razen seveda v bazenih – nadaljujeva proti vzhodu po široki in ravni avtocesti mimo Geelonga in naprej v Melbourne in takoj zavijeva v kamp, kjer so nama povedali, da Slovencev pri njih še ni bilo. Čudno, pa toliko Slovencev potuje v Avstralijo in tudi v sam Melbourne. Kje neki se vsi zadržujejo? 
Tudi Melbourne je kljub razsežnosti ter mešanju stare in nove arhitekture simpatično velemesto. Množica ljudi vrvi po ulicah do 18. ure, ko se zaprejo trgovine in muzeji, nato pa živahnost mesta ugaša. Mesto je res pravi babilon ljudi z vsega sveta, ne le turistov, pač pa tudi domačinov, ki imajo svoje korenine po vsem svetu. Miryema Žagar (se nadaljuje)
