Morje okrog Avstralije je skoraj “neuporabno”, ker se lahko namakaš samo med oznakama na plaži, ki sta po navadi oddaljeni druga od druge 50–100 m. In to je tudi varovan predel z “bade-majstrom”. Ampak ves čas čofotaš po vodi v pripravljenosti, da jo ucvreš pred meduzo (mini po velikosti, maksi do smrtno nevarna po strupenosti), ki jih je za “cel ocean”, ali ponekod še pred kakšno večji zverino (kače, krokodili, morski psi). Poleg tega pa so valovi precej visoki in lahko le skačeš z njimi, da ostaneš na površju; pa tudi morski tokovi niso zanemarljivi. Na svoj račun pa pridejo deskarji, ki pa sem jih v glavnem videla čakati na dober val.
Zato je bila prava osvežitev izlet na otoško skupino Whitsundays (obiskali smo otoke Sthe Mole Is, Hamilton Is in Whitsundays Is) z belimi plažami, katerih pesek tudi sredi najhujše pripeke ni vroč in lahko bos hodiš po njem. Seveda se naivno vrževa v prečudovito modro morje, ampak naslednji trenutek zaslišiva zastokati 'soseda', ki plava dober meter stran od naju. Le kaj se mu je zgodilo? Je stopil na ježka? Saj tukaj jih ni. Morskih psov tudi ni na vidiku. Zdi se mi, da je za kakšnega krokodila odločno predaleč s celine, pa tudi stokanje bi bilo verjetno glasnejše. Kača? Ne, meduza mu je krepko pokvarila naslednje dni dopusta, saj so ga takoj odpeljali na ladjo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Seveda tudi naju mine namakanje, zato se – pred žgočim soncem - skrijeva pod mini šotorček, ki ga je organizator izleta namenil vsem udeležencem.
Naslednje mesto na najini poti je bil Townsville, kamor sva prispela na božični dan. Celo mesto je bilo očitno na počitnicah. Celo redko kateri gostinski lokal je bil odprt in le ena sama trgovina. No, midva vseeno najdeva odprt vsaj akvarij, neizpolnjena želja pa ostane izlet na koralni greben. Res so si tudi domačini vzeli prosto (v resnici je med južnim poletjem velika selitev še bolj proti jugu – iz Cairnsa vse do Melbourna – zaradi visokih temperatur in zadušljive vlage), saj bo vse zaprto še ves naslednji dan in še naslednje dopoldne. Toliko časa pa midva nimava. Zato se potolaživa, da pač ne bova “šnorkljala”, in zavijeva proti zahodu.
Miryema Žagar (se nadaljuje)
Zato je bila prava osvežitev izlet na otoško skupino Whitsundays (obiskali smo otoke Sthe Mole Is, Hamilton Is in Whitsundays Is) z belimi plažami, katerih pesek tudi sredi najhujše pripeke ni vroč in lahko bos hodiš po njem. Seveda se naivno vrževa v prečudovito modro morje, ampak naslednji trenutek zaslišiva zastokati 'soseda', ki plava dober meter stran od naju. Le kaj se mu je zgodilo? Je stopil na ježka? Saj tukaj jih ni. Morskih psov tudi ni na vidiku. Zdi se mi, da je za kakšnega krokodila odločno predaleč s celine, pa tudi stokanje bi bilo verjetno glasnejše. Kača? Ne, meduza mu je krepko pokvarila naslednje dni dopusta, saj so ga takoj odpeljali na ladjo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Seveda tudi naju mine namakanje, zato se – pred žgočim soncem - skrijeva pod mini šotorček, ki ga je organizator izleta namenil vsem udeležencem.
Naslednje mesto na najini poti je bil Townsville, kamor sva prispela na božični dan. Celo mesto je bilo očitno na počitnicah. Celo redko kateri gostinski lokal je bil odprt in le ena sama trgovina. No, midva vseeno najdeva odprt vsaj akvarij, neizpolnjena želja pa ostane izlet na koralni greben. Res so si tudi domačini vzeli prosto (v resnici je med južnim poletjem velika selitev še bolj proti jugu – iz Cairnsa vse do Melbourna – zaradi visokih temperatur in zadušljive vlage), saj bo vse zaprto še ves naslednji dan in še naslednje dopoldne. Toliko časa pa midva nimava. Zato se potolaživa, da pač ne bova “šnorkljala”, in zavijeva proti zahodu.
Miryema Žagar (se nadaljuje)