Ob glavni cesti Stuart Highway pa sledi nekaj reklamnih tabel, ki potnika opozarjajo na središče NLPjev. Menda naj bi jih v tistem delu opazili največ v celi Avstraliji. In to ne le v novejšem času, pač pa o tem pričajo tudi The Devil Marbles, kjer je bilo že pred prihodom belcev kraj srečanja Aboriginov. Pripovedka, ki jo lahko preberete na eni od tabel, pravi, da je neznano kam izginil deček, ki ga niso nikoli našli. Že takrat so za to “obtožili” neznane vesoljske sile. Tudi bencinska črpalka (edina v daljni okolici in temu primerno najdražji bencin na celi poti) je v stilu NLP. Imajo pa zato največjo izbiro piva v celi Avstraliji! Čisto po pravici, tako velike izbire različnih piv nisem videla še nikjer!
Popoldan sva (po policijski kontroli; očitno so nekoga iskali) prispela v Alice (tako okrajšano imenujejo domačini svoje mesto), kjer sva si izbrala kamp (imajo namreč kar štiri, zato je izbira res pestra). Potem pa potep po mestu, ki je bilo že precej prazno. Očitno so se pripravljali na silvestrovanje. Le nekaj aboriginov se je potikalo po mestu in pijančevalo. Belci pa so to počeli v lokalih. Za dobro uro se jim pridruživa za šankom in izveva, da je Alice mesto z največjim številom umorov na svetu. Seveda se nama razprejo oči od strahu, a naju domačin pomiri, da se umori dogajajo le med Aborigini in sicer za steklenico žganega. Kako žalostno!
Novoletno praznovanje ni nič posebnega. Očitno jim tam več pomeni božič, pa tudi Boxing Day dan po božiču. In posebej jih lahko pohvalim, da ni počila niti ena sama petarda ali karkoli podobnega, niti ena sama raketa ni švignila v zrak. Torej se očitno da praznovati tudi brez pokanja.
Miryema Žagar (se nadaljuje)
