Cesta proti Darwinu je bila asfaltna in brez kakrsnih koli vecjih ovinkou. Vozil sem kot skoraj celo Australijo. Minimalno 120km/h. Pogostokrat sem se ustavljal na krokodiljih farmach in opazoval velike in nevarne živali, ki so se negibno sončile in zbirale energijo, da bi lahko kasneje ujela svoj plen. So zelo nevarni in hitri. Požret človeka jim nedela problem in po besedah lastnika farme, se nekajkrat na leto zgodi, da kakšen turist ali nepazljivi domorodec pride ob kakšen del telesa, ali pa izgine cel, odvisno, kako so krokodili lačni. Sicer pa jedo zelo malo, in kokoška, ki je v sekundi izginila v ogromni čeljusti, takemu obru zadostuje tudi na mesec.
Videl sem tudi Berta, krokodila, ki je "igral " v filmu Krokodil Dundee. je velik cca 7 m in vprasal sem, kako so snemali tisto sceno, ko je ležal na njem človek in ga držal za glavo. Odgovor je bil logičen: Krokodila so dali v zmrzovalni kamion, in ga pustili nekaj ur zaprtega v "hladilniku" in ko je "crocks" hladen, se sploh nemore hitro gibati in nima moči, da bi koga lahko ugriznil.
V Darwinu je bil vrhunec zimskega letnega časa, zato je bilo samo 33 stopinj. "ja hudiča, koliko je pa sele poleti??" Ja, to je pa 98% vlaga, stopinj pa ravno toliko kot pozimi. Neda se dihat, ljudje se zadrzujejo doma, ker ce gres ven, si takoj prepoten in moker, torej za njih je sedaj pravi čas, ki ga uživajo. Vroče je bilo, ampak v morju se ni bilo mogoče kopati, ker so bili povsod morski psi in celo krokodili.Brezovar Igor
(se nadaljuje)
