Avstralija z motorjem 8 Nimbin

NIMBIM, kjer australska vlada dovoli, da prebivalci te vasi kadijo lahke droge, tako da sem tam res videl ljudi kaditi povsod, pa ni bilo vazno, ali je bil mesar, uradnik, ali pek.
Skoraj vsi so kadili travo. Celo majhni otroci so jo vlekli, kot da bi jim šlo za življenje. Dva dni v tej vasi je prekleto zadostovalo. Odrinila sva proti severu. Lepega dne, ravno ko sva tisti dan hitela na neki trajekt na rajski otok, sem predrl gumo in jo menjal tri ure, jo napihnil, seveda ni drzalo. No, ker pač neznam, sem to operacijo flikanja ponovil še dvakrat, potem pa sem le uporabil zračnico, ki sem jo dal v gumo, zopet napihnil in držalo je.

Zadnji teden dni sva preživela v Cairensu, kjer se uredil vse papirje, našel ladijski transport, avionsko karto, ter zevečer med sprehodom gledal na sever, kjer name čaka Indonezija, Sumatra, Malejzija, Tajska, Kampučija, Laos, Vietnam , kamor se bom zopet z istim motorjem odpravil nekaj mesecev kasneje. Potem pa še preko Koreje , Japonske, Rusije, Mongolije, Kazahstana, Uzbekistana, Turkmenistana, Azerbajdzana, Armnenije, Moldavije, Ukrajine, Slovaške , Češke vrnil na pico v Gobjo Hiško pa na en PIR.

Motor je sedaj v Australiji in v leseni kišti čaka na ladjo, ki ga bo peljala v JAKARTO v INDONEZII. Mogoče neverjetno, mogoče ravno zato imam z motorjem srečo, ker ga po usaki končani in pred začetkom poti in ga poljubim, ter mu zašepetam, da je DEC in da ga imam rad in upam, da me bo na "ta PIR" le prpelov. Zveni to zelo kičasto in sentimentalno, ampak jaz mu to res govorim, ker ga ljubim, mojga BMWjčka! ! ! ! ! ! ! !

Igor Brezovar

Avstralija z motorjem 7 coober Pedy

Coober Pedy. Hoteli, bari, restavracije, trgovine, cerkve, vse to je pod zemljo. Zato, ker je tekom poletja zelo vroče, pod zemljo pa je prijetno. Skoraj vsi ljudje v vasi pa se preživljajo s tem, da kopljejo OPALe-drage kamne. V vasi sem našel srbsko komuniteto in z njimi prezivel kak dan. Gospa mi je pripovedovala o težkem življenju kar se tiče razdalji in mi govorila, da ko je bila noseča, je imela popadke, do prvega doktorja pa so imeli 800 km in seveda je sina rodila po poti v Adelaide. Drugače pa ženska kar lepo živi, ker je njen dedek pred nekaj desetletij izkopal za 2. 000. 000 dolarjev Opalov.
Nekaj dni kasneje sem prispel do deževnega Adelaide. Našel hotel in nestrpno čakal drugega dne, ker naj bi priletela na obisk moja prijateljica iz Prage. Planirala sva, da bo ostala z mano mesec dni, vse do 7500 km odaljenega Cairnesa na severu Australie. Bil sem vesel, ker mi je vcasih le bil dolg čas in sem kar potreboval človeka, s katerim bi si razdelil krasne občutke in lepote Australije. Priznam pa, da se je na jugu moj avanturistični del Australie končal. Vse naprej je bila civilizacija, Okolica je bila zelo podobna Sloveniji, vse ceste so bile polne aut in kamionov, vreme je bilo pogosto deževno in mrzlo, plaže so bile polne ljudi in skratka, potovala sva samo po turističnih mestih, prava avantura pa je bila pri koncu. V melbrnu em zamenjal olje in gume na motorju, v Sydniju sem spoznal Čehe in nekaj dni ostal pri njih, v Brisbanu sva obiskal nekaj lepihj plaž in otokov z jasno belim peskem, nekaj narodnih parkov v okolici, vasico NIMBIM, kjer australska vlada dovoli, da prebivalci te vasi kadijo lahke droge, tako da sem tam res videl ljudi kaditi povsod, pa ni bilo vazno, ali je bil mesar, uradnik, ali pek.
Brezovar Igor
 (se nadaljuje)

Avstralija z motorjem 6 Alice Spring

Vcasih tudi nekaj dni nisem pošteno spregovoril in se pogovarjal z ljudmi, zato sem se nad tem zelo iživljal v nekem hotelu v Alice Spring in sicer je zgodbica takale: Bil sem v študentskem domu in si hotel speči jajca, ko je prišla v kuhinjo mlada blond gospodična, ki sem jo takoj v angleščini ogovoril:"Hello, where do you come from(od kod si?)?
Rekla je: "I am from Slovenia", jaz pa naprej v Angleščini: "WoW, where is Slovenia?" (kje je Slovenija-zelo začudeno) ona pa:"it was part of yugoslavia" (bil je to del Jugoslavije) in jaz: aaaa TITO, TITO, aha yes, yes. . . tell me some slovenian words. " (reči mi nekaj slovenskih besed, sem jo prosil in ona je zamajala z očmi in čutil sem na njenem obrazu, da si je mislila, zakaj bi takemu kretenu govorila slovenske besede, če še neve, kje je SLO, povrh tega pa najbrš še neve, da je TITO že zdavnaj pokojni, vendar je le rekla ravno to, kar si je mislila v slovenšini): " zakaj bi ti govorila, če pa itak neboš nič razumel(rekla mi je v zelo pravilni Slovenščini, jaz pa nazaj po dolenjsko)
"Al, verjem, da te čist use zastopm in hmal se bomo bl k si ti mislš. . . . " Od takrat sva si padla v objem, spila nekaj pirov in potovanje je bilo končno malo bolj veselo. Stara je bila 25 let z Štajerske. Drugi dan sva si sposodila čelado in odšla je z mano 1500 km proti jugu. Bila sva skupaj 3 dni, si ogledala puščavo, Uluru (rdeča skala v sredini ničesar) i coober Pedy, to je vas, kjer živi 52 narodov in velik del življenja se dogaja pod zemlo v luknjah. Brezovar Igor
 (se nadaljuje)