Rekla je: "I am from Slovenia", jaz pa naprej v Angleščini: "WoW, where is Slovenia?" (kje je Slovenija-zelo začudeno) ona pa:"it was part of yugoslavia" (bil je to del Jugoslavije) in jaz: aaaa TITO, TITO, aha yes, yes. . . tell me some slovenian words. " (reči mi nekaj slovenskih besed, sem jo prosil in ona je zamajala z očmi in čutil sem na njenem obrazu, da si je mislila, zakaj bi takemu kretenu govorila slovenske besede, če še neve, kje je SLO, povrh tega pa najbrš še neve, da je TITO že zdavnaj pokojni, vendar je le rekla ravno to, kar si je mislila v slovenšini): " zakaj bi ti govorila, če pa itak neboš nič razumel(rekla mi je v zelo pravilni Slovenščini, jaz pa nazaj po dolenjsko)
"Al, verjem, da te čist use zastopm in hmal se bomo bl k si ti mislš. . . . " Od takrat sva si padla v objem, spila nekaj pirov in potovanje je bilo končno malo bolj veselo. Stara je bila 25 let z Štajerske. Drugi dan sva si sposodila čelado in odšla je z mano 1500 km proti jugu. Bila sva skupaj 3 dni, si ogledala puščavo, Uluru (rdeča skala v sredini ničesar) i coober Pedy, to je vas, kjer živi 52 narodov in velik del življenja se dogaja pod zemlo v luknjah. Brezovar Igor
(se nadaljuje)
