Lava
ne bruha iz glavnega kraterja, kot bi pričakovali, pač pa se je prebila na dan
na pobočju tik pod vrhom in izoblikovala manjši krater. Največkrat bruha iz
dveh ali iz treh žrel, ki so nekaj deset metrov vsaksebi in po malem
spreminjajo svoj položaj, zato so tudi točke, s katerih se najlepše vidijo
erupcije, vsako leto različne. Okrog kraterja so zgrajeni zakloni iz kamnov, v
katerih se da tudi prespati, vendar je tako početje tvegano. Več obiskovalcev
je v ogljikovem monoksidu in drugih plinih izgubilo življenje, ko je ponoči
veter spremenil smer. Te grozljive zgodbe (kdove če so resnične?) pa ne
prepričajo vseh; vsako noč kljub vsemu nekaj avanturistov prespi na vrhu
Strombolija.
(odlomek)
