Drug večer je Cliff (najstarejši brat) prišel po naju ter rekel, da se gremo peljati. Peljal naju je na lov – lov na kenguruja. Z avtom smo se peljali kakšnih 10 min. , ko je kar naenkrat avto sredi ceste ustavil ter obrnil poševno tako, da je z žarometi osvetljeval polje. Puško je nameril v enega kenguruja ter po dveh minutah rekel, da ni pravi, ker se pripravlja na parjenje. V naslednji minuti je nameril, ustrelil ter ubil rjavega kenguruja. Nato nama je rekel, da se usedeva v avto ter avto zapeljal do kenguruja in ga privezal na sprednji del avta ter tako peljal v vas. V vasi je kenguruja za noge privezal na drevo ter ga pred nama razrezal na kose. Vse opisano je trajalo približno 45 minut. Meni je bilo malo slabo, nad celotnim dogodkom sem bila kar precej zgrožena. Vendar, kasneje ob ognju, so nama razložili, da ubijejo samo toliko kengurujev, kot jih potrebujejo za preživetje ter da nič ne zavržejo. Da imajo pač takšen način življenja. O samih aboriginih je bilo že zelo veliko povedano, vendar marsikdo ne ve, da v Avstraliji živi približno 700 različnih plemen aboriginov s svojo kulturo ter svojo vero, ki govorijo okoli 250 različnih jezikov.
